Pravilnik o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje in...

1084. Pravilnik o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje afriške prašičje kuge

Na podlagi četrtega odstavka 13. člena, četrtega odstavka 14. člena in drugega odstavka 15. člena zakona o veterinarstvu (Uradni list RS, št. 33/01) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

P R A V I L N I K o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje afriške prašičje kuge

1. člen

(vsebina)

Ta pravilnik določa minimalne ukrepe za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje afriške prašičje kuge v skladu z Direktivo Sveta 2002/60/ES (UL L 192) z vsemi spremembami.

2. člen

(izrazi)

Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:

-

prašiči so živali iz družine Suidae, vključno z divjimi prašiči;

-

divji prašiči so prašiči, ki se ne vzrejajo oziroma gojijo na gospodarstvu;

-

gospodarstvo je objekt s pripadajočim zemljiščem, kjer se stalno ali začasno redijo oziroma gojijo prašiči, razen klavnic, prevoznih sredstev in ograjenih območij (obore), v katerih se lahko gojijo in lovijo divji prašiči, če je velikost in struktura obore takšna, da ukrepi iz tretjega odstavka 5. člena tega pravilnika niso izvedljivi;

-

diagnostični priročnik je priročnik za diagnosticiranje afriške prašičje kuge, ki ga pripravi Veterinarska uprava Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: VURS) v sodelovanju z Nacionalnim veterinarskim inštitutom (v nadaljnjem besedilu: NVI);

-

prašič, sumljiv na okužbo z virusom afriške prašičje kuge, je prašič oziroma truplo prašiča, ki kaže klinične znake oziroma postmortalne spremembe ali reakcijo na opravljene laboratorijske preiskave, ki kažejo na možnost prisotnosti afriške prašičje kuge;

-

primer afriške prašičje kuge ali prašič, okužen z virusom afriške prašičje kuge, je prašič oziroma truplo prašiča, kjer so bili uradno potrjeni klinični znaki oziroma postmortalne spremembe ali uradno potrjena prisotnost bolezni na podlagi opravljene laboratorijske preiskave;

-

žarišče afriške prašičje kuge pomeni gospodarstvo, na katerem je bil ugotovljen en ali več primerov afriške prašičje kuge;

-

okuženo območje je območje s polmerom najmanj treh kilometrov od okuženega gospodarstva, kjer se uvedejo ukrepi za izkoreninjenje bolezni v skladu s 15. ali 16. členom tega pravilnika;

-

primarni izbruh afriške prašičje kuge je izbruh afriške prašičje kuge, ki ni epizootiološko vezan na predhodne izbruhe afriške prašičje kuge na istem območju ali prvi izbruh afriške prašičje kuge na drugem območju;

-

primarni pojav afriške prašičje kuge pri divjih prašičih je katerikoli pojav afriške prašičje kuge pri divjih prašičih na območju, kjer niso uvedeni ukrepi za izkoreninjenje bolezni;

-

kontaktno gospodarstvo je vsako gospodarstvo, kjer bi lahko prišlo do okužbe z afriško prašičjo kugo zaradi lokacije, gibanja ljudi, prašičev, vozil ali drugih razlogov;

-

imetnik živali je pravna ali fizična oseba, ki je lastnik živali oziroma se ukvarja z rejo, varstvom, uporabo, gojitvijo, gospodarjenjem, šolanjem, prevozom ali prodajo živali;

-

neškodljivo uničenje je oblika odstranitve živalskih odpadkov, ki je predpisana za živalska tkiva z visokim tveganjem v skladu z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta 1774/2002/ES;

-

pokončanje je postopek usmrtitve živali iz veterinarskih razlogov, ko je treba živalska tkiva neškodljivo uničiti (konfiskat);

-

zakol je postopek usmrtitve živali z namenom nadaljnje obdelave živalskih tkiv v prehrani ljudi, obdelave krzna in kož ali v farmacevtske in kozmetične namene;

-

vektor je klop vrste Ornithodorus erraticus.

3. člen

(prijavljanje afriške prašičje kuge)

(1)

Vsak pojav ali sum na afriško prašičjo kugo je treba nemudoma javiti VURS.

(2)

Ob potrditvi afriške prašičje kuge VURS:

a)

prijavi bolezen v skladu s pravilnikom, ki ureja kužne bolezni živali, ter Evropski komisiji in državam članicam Evropske unije v skladu s prilogo 1, ki je sestavni del tega pravilnika, posreduje podatke o:

-

izbruhih afriške prašičje kuge, ki so potrjeni na gospodarstvih,

-

primerih afriške prašičje kuge, ki so potrjeni v klavnici ali na prevoznih sredstvih,

-

primarnih pojavih afriške prašičje kuge, potrjenih pri divjih prašičih,

-

rezultatih epizootiološke poizvedbe, opravljene v skladu z 8. členom tega pravilnika;

b)

Evropski komisiji in državam članicam Evropske unije posreduje v skladu s točko a) četrtega odstavka in petega odstavka 16. člena tega pravilnika podatke o nadaljnjih potrjenih primerih afriške prašičje kuge pri divjih prašičih na okuženem območju.

4. člen

(ukrepi v primeru suma na afriško prašičjo kugo na gospodarstvu)

(1)

Veterinarska organizacija je dolžna ob sumu ali obvestitvi, da se je pojavila afriška prašičja kuga, brez odlašanja potrditi ali ovreči sum bolezni v skladu s postopki iz diagnostičnega priročnika in o vsakem sumu nemudoma obvestiti VURS in NVI.

(2)

VURS mora nemudoma sklicati člane Državnega središča za nadzor bolezni (v nadaljnjem besedilu: DSNB), ki vodi in nadzira ukrepe za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje bolezni.

(3)

Veterinarska organizacija mora takoj po prijavi suma bolezni v skladu z navodili DSNB:

-

poslati truplo poginulih živali in krvne vzorce sumljivih živali v preiskavo;

-

opraviti epizootiološko poizvedovanje na območju, kjer je prijavljen sumljiv primer in s pisnim navodilom določiti ukrepe za preprečitev širjenja bolezni;

-

zagotoviti neškodljivo uničenje trupel poginulih živali.

(4)

Če suma na afriško prašičjo kugo ni mogoče izključiti, odredi veterinarski inšpektor uradni nadzor na sumljivem gospodarstvu ter izvajanje naslednjih ukrepov, ki jih v skladu z navodili DSNB izvaja veterinarska organizacija:

-

zaporo žarišča okužbe;

-

popis vseh živali na sumljivem gospodarstvu ter posebej živali, dovzetnih za bolezen, bolnih in sumljivih živali ter poginulih živali. Popis živali mora biti redno ažuriran, vključno z novorojenimi živalmi ter živalmi, ki poginejo v obdobju suma bolezni. Za namen uradnega nadzora morajo biti ti podatki stalno na razpolago;

-

osamitev prašičev oziroma prepoved gibanja prašičev znotraj sumljivega gospodarstva;

-

prepoved prometa in gibanja prašičev iz oziroma na sumljivo gospodarstvo. Glede na nevarnost širjenja okužbe, lahko veterinarski inšpektor prepove tudi gibanje drugih živalskih vrst in zahteva izvedbo dezinfekcije, dezinsekcije in deratizacije;

-

prepoved odvoza trupel poginulih živali z gospodarstva, razen z dovoljenjem VURS;

-

prepoved prometa z mesom, proizvodi, semenom, jajčeci in zarodki prašičev, krmo, odpadki in opremo, ki bi lahko bili vzrok za širjenje bolezni, razen če to dovoli VURS, pri čemer je ne glede na navedeno prepovedan promet z mesom in proizvodi prašičev ter semenom, jajčeci in zarodki prašičev znotraj Evropske unije;

-

prepoved gibanja oseb in prevoznih sredstev iz oziroma na sumljivo gospodarstvo, razen če to pisno dovoli VURS;

-

postavitev razkuževalnih barier na vhodu in izhodu na sumljivo gospodarstvo in v posamezne objekte na sumljivem gospodarstvu. Osebe, ki prihajajo in zapuščajo sumljivo gospodarstvo, morajo razkužiti obutev in upoštevati druge higienske ukrepe, ki so potrebni za zmanjšanje nevarnosti širjenja bolezni;

-

razkuževanje vsakega prevoznega sredstva, preden zapusti sumljivo gospodarstvo;

-

epizootiološko poizvedovanje v skladu z 8. členom tega pravilnika;

-

ostale ukrepe za preprečitev širjenja bolezni.

(5)

Ukrepe iz prejšnjega odstavka se lahko uvede tudi na drugih gospodarstvih, za katera se sumi, da so okužena.

(6)

Če tako zahteva epizootiološko stanje in še posebej v primeru, če se sumljivo gospodarstvo nahaja na območju z visoko gostoto prašičev, lahko veterinarski inšpektor po posvetovanju z DSNB odredi ukrepe iz tretjega odstavka 5. člena tega pravilnika. Če pogoji dopuščajo, veterinarski inšpektor izvajanje teh ukrepov omeji samo na prašiče, ki so sumljivi na okužbo z virusom afriške prašičje kuge in le na tiste objekte, kjer so bili ti prašiči nastanjeni, pod pogojem, da so bili ti prašiči nastanjeni in krmljeni povsem ločeno od drugih prašičev na gospodarstvu. V vsakem primeru je potrebno po pokončanju prašičev odvzeti zadostno količino vzorcev, da se v skladu z določili diagnostičnega priročnika, prisotnost virusa afriške prašičje kuge potrdi ali izključi.

(7)

Okrog sumljivega gospodarstva lahko veterinarski inšpektor določi začasno območje nadzora, znotraj katerega se izvajajo ukrepi iz četrtega odstavka tega člena.

(8)

Ukrepi iz četrtega odstavka tega člena se izvajajo, dokler ni sum na afriško prašičjo kugo uradno izključen.

(9)

Ob vsakem obisku gospodarstva uradni veterinar izvede tudi pregled registra in identifikacijskih številk živali.

5. člen

(ukrepi po potrditvi afriške prašičje kuge na gospodarstvu)

(1)

Prisotnost afriške prašičje kuge uradno potrdi ali izključi VURS na podlagi kliničnih znakov in rezultatov laboratorijskih preiskav.

(2)

Ne glede na prejšnji odstavek lahko VURS v primeru epidemije uradno potrdi prisotnost afriške prašičje kuge zgolj na podlagi kliničnih znakov afriške prašičje kuge oziroma rezultatov epizootioloških poizvedovanj.

(3)

Ko je afriška prašičja kuga uradno potrjena, mora veterinarski inšpektor poleg ukrepov iz četrtega odstavka 4. člena tega pravilnika na okuženem gospodarstvu odrediti naslednje ukrepe:

-

takojšnje pokončanje vseh prašičev na okuženem gospodarstvu, na način, da se med pokončanjem in prevozom prepreči tveganje širjenja virusa afriške prašičje kuge;

-

v skladu z določili diagnostičnega priročnika odvzem vzorcev tkiva oziroma krvi od pokončanih prašičev, da se ugotovi način vnosa virusa na gospodarstvo in trajanje okužbe pred uradno prijavo bolezni;

-

uničenje trupel poginulih in pokončanih prašičev pod uradnim nadzorom;

-

uničenje mesa prašičev, ki so bili zaklani v obdobju med verjetnim vnosom afriške prašičje kuge in uvedenimi ukrepi pod uradnim nadzorom;

-

uničenje semena, jajčec in zarodkov prašičev, ki so bili odvzeti v obdobju med verjetnim vnosom afriške prašičje kuge in uvedenimi ukrepi pod uradnim nadzorom;

-

prepoved prometa z živalmi, živili, surovinami, odpadki, krmo ter z drugimi predmeti, s katerimi se lahko bolezen prenese;

-

obdelava vseh snovi in odpadkov, ki bi lahko bili kontaminirani (npr. krma), na način da je zagotovljeno uničenje virusa afriške prašičje kuge, v skladu z navodili veterinarskega inšpektorja;

-

uničenje vsega materiala za enkratno uporabo, ki bi lahko bil kontaminiran, zlasti tistega, ki se je uporabljal v postopku klanja, v skladu z navodili veterinarskega inšpektorja;

-

v primeru primarnega izbruha afriške prašičje kuge: za določitev genetskega tipa virusa, uporaba izolata virusa afriške prašičje kuge v laboratorijskem postopku, ki je določen z diagnostičnim priročnikom;

-

izvedba epizootiološkega poizvedovanja v skladu z 8. členom tega pravilnika;

-

čiščenje in dezinfekcija objektov, vozil in opreme v skladu z določili 12. člena tega pravilnika;

-

drugi ukrepi za sanacijo okuženega gospodarstva.

(4)

V primeru ugotovitve afriške prašičje kuge v laboratoriju, živalskem vrtu, parku z divjimi živalmi ali ograjenem območju, kjer so prašiči nastanjeni v znanstvene namene, namene ohranjanja vrste in redkih pasem, lahko VURS dovoli odstopanja od ukrepov iz prve in pete alinee prejšnjega odstavka, pri čemer ne sme obstajati nevarnost širjenja okužbe na teritoriju Republike Slovenije in Evropske unije.

(5)

O odločitvi iz prejšnjega odstavka VURS nemudoma obvesti Evropsko komisijo.

6. člen

(ukrepi po potrditvi afriške prašičje kuge na gospodarstvu, sestavljenem iz različnih proizvodnih enot)

(1)

Če je afriška prašičja kuga potrjena na gospodarstvu, ki je sestavljeno iz dveh ali več ločenih proizvodnih enot, lahko VURS za neokužene proizvodne enote dovoli odstopanje od ukrepov iz prve alinee tretjega odstavka 5. člena tega pravilnika, pod pogojem, da veterinarski inšpektor potrdi, da so proizvodne enote popolnoma ločene glede prostorov, skrbnikov živali, reje in krmljenja, tako da je onemogočeno širjenje virusa iz ene proizvodne enote v drugo. V tem primeru pripravi VURS natančna navodila za preprečitev širjenja bolezni.

(2)

O dovoljenem odstopanju iz prejšnjega odstavka VURS nemudoma obvesti Evropsko komisijo.

7. člen

(ukrepi na kontaktnih gospodarstvih)

(1)

Gospodarstva se označijo kot kontaktna gospodarstva, če veterinarski inšpektor ugotovi ali sklepa na podlagi epizootiološke poizvedbe iz 8. člena tega pravilnika, da bi afriška prašičja kuga lahko bila zanesena iz drugih gospodarstev na sumljivo ali okuženo gospodarstvo ali iz sumljivega ali okuženega gospodarstva na druga gospodarstva.

(2)

Na kontaktnih gospodarstvih odredi veterinarski inšpektor ukrepe iz 4. člena tega pravilnika, ki se izvajajo, dokler ni sum na afriško prašičjo kugo uradno izključen.

(3)

Če je epizootiološko stanje neugodno (na primer visoka populacija prašičev, prisotnost vektorjev, oddaljenost drugih gospodarstev), lahko veterinarski inšpektor po posvetovanju z DSNB odredi na kontaktnih gospodarstvih tudi ukrepe iz tretjega odstavka 5. člena tega pravilnika. V skladu z diagnostičnim priročnikom se pokončanim prašičem odvzame zadostno količino vzorcev krvi oziroma tkiva, da se potrdi ali izključi prisotnost virusa afriške prašičje kuge na kontaktnih gospodarstvih.

8. člen

(epizootiološka poizvedba)

(1)

Na podlagi vprašalnikov, ki so pripravljeni v okviru načrta ukrepov za izkoreninjenje afriške prašičje kuge ter prilogo 2, ki je sestavni del tega pravilnika, izvede veterinarska organizacija epizootiološko poizvedbo v povezavi s sumljivimi primeri ali izbruhi afriške prašičje kuge, ki mora vsebovati vsaj naslednje podatke:

-

čas, ki je pretekel od možnega obstoja virusa afriške prašičje kuge na gospodarstvu do postavitve suma oziroma prijave afriške prašičje kuge,

-

možen izvor afriške prašičje kuge na gospodarstvu in določitev vseh ostalih gospodarstev, kjer bi se lahko prašiči okužili na isti način,

-

navedbo premikov ljudi, vozil, živali, trupov, semena, mesa ali drugih materialov, ki bi lahko bili vektor za prenos virusa,

-

preveritev možnosti, da so vzrok za širjenje bolezni vektorji ali divji prašiči.

(2)

Če pokaže epizootiološka poizvedba, da se je afriška prašičja kuga lahko razširila iz ali na gospodarstva, ki se nahajajo na območju drugih držav članic Evropske unije, VURS o tem nemudoma obvesti Evropsko komisijo in zadevne države članice.

9. člen

(okuženo in ogroženo območje)

(1)

Po uradni potrditvi afriške prašičje kuge na gospodarstvu veterinarski inšpektor takoj določi meje okuženega območja s polmerom najmanj tri km in meje ogroženega območja s polmerom najmanj deset km, pri čemer je treba upoštevati geografske, administrativne, ekološke in epizootiološke faktorje glede na bolezen in možen nadzor.

(2)

Na okuženem in ogroženem območju veterinarski inšpektor odredi ustrezne ukrepe iz 10. in 11. člena tega pravilnika.

(3)

Velikost okuženega in ogroženega območja lahko VURS spremeni glede na:

-

rezultate epizootiološke poizvedbe iz prejšnjega člena;

-

geografski položaj, predvsem naravne in umetne meje;

-

položaj in bližino drugih gospodarstev;

-

vzorce premikov prašičev, njihov promet in razpoložljivost klavnic;

-

sredstva in zmožnost osebja, ki lahko kontrolira premike prašičev znotraj območja, zlasti če je potrebno prašiče pokončati in premakniti iz izvornega gospodarstva;

-

uvedene ukrepe.

(4)

Če okuženo ali ogroženo območje vključuje del ozemlja drugih držav članic v okviru Evropske unije, se okuženo oziroma ogroženo območje določi v sodelovanju s pristojnimi organi zadevnih držav članic.

Pravilnik o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje afriške prašičje kuge

Časovnica