Zakon o zasebnem varovanju (ZZasV-1)

690. Zakon o zasebnem varovanju (ZZasV-1)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o zasebnem varovanju (ZZasV-1)

Razglašam Zakon o zasebnem varovanju (ZZasV-1), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 1. marca 2011.

Št. 003-02-3/2011-3

Ljubljana, dne 9. marca 2011

dr. Danilo Türk l.r. Predsednik Republike Slovenije

Z A K O N
O ZASEBNEM VAROVANJU (ZZasV-1)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina zakona)

(1)

Ta zakon ureja pravice in obveznosti gospodarskih družb, samostojnih podjetnikov posameznikov, državnih organov, zavodov, javnih agencij ter drugih pravnih in fizičnih oseb (v nadaljnjem besedilu: subjekti) na področju varovanja, ki ga ne zagotavlja država (v nadaljnjem besedilu: zasebno varovanje).

(2)

Zakon določa zasebno varovanje, oblike varovanja, pristojnosti, pogoje za opravljanje zasebnega varovanja, standarde, strokovno usposabljanje in izpopolnjevanje, ukrepe in dolžnosti varnostnika, oznake in delovno obleko, pogoje za opravljanje zasebnega varovanja tujih oseb, obvezno organiziranje varovanja ter dolžnosti subjektov, nadzor, evidence in kazenske določbe.

2. člen

(pojem zasebnega varovanja)

(1)

Zasebno varovanje je varovanje ljudi in premoženja na varovanem območju, določenem objektu ali prostoru pred nezakonitimi dejanji, poškodovanjem ali uničenjem z varnostnim osebjem ter sistemi tehničnega varovanja, ki se opravlja v oblikah, določenih s tem zakonom.

(2)

Zasebno varovanje je gospodarska dejavnost, namenjena varovanju ljudi in premoženja, ki jo Republika Slovenija ureja v javnem interesu z namenom varovanja javnega reda, javne varnosti, varstva naročnikov, tretjih oseb in varnostnega osebja, ki neposredno opravlja dejavnost.

3. člen

(opravljanje zasebnega varovanja)

(1)

Zasebno varovanje opravlja, ga ponuja ali o njem svetuje v okviru svoje usposobljenosti kot pridobitno dejavnost za naročnike na podlagi pogodbenega odnosa gospodarska družba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ima registrirano dejavnost, ima veljavno licenco in izpolnjuje pogoje za opravljanje zasebnega varovanja v skladu s tem zakonom.

(2)

Naloge zasebnega varovanja neposredno opravlja varnostno osebje, ki ima veljavno licenco ter izpolnjuje pogoje za opravljanje nalog zasebnega varovanja, določene za varnostno osebje v skladu s tem zakonom.

(3)

Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko izvajalec internega varovanja organizira interno varovanje kot neprofitno dejavnost za lastne potrebe v skladu z določbami tega zakona in zaposli varnostnike, ki izpolnjujejo pogoje v skladu s tem zakonom.

4. člen

(oblike varovanja in vrste licenc)

Zasebno varovanje se lahko opravlja v naslednjih oblikah varovanja (vrste licenc):

1.

varovanje ljudi in premoženja;

2.

varovanje oseb;

3.

prevoz in varovanje gotovine ter drugih vrednostnih pošiljk;

4.

varovanje javnih zbiranj;

5.

varovanje prireditev v gostinskih lokalih;

6.

upravljanje z varnostno-nadzornim centrom (v nadaljnjem besedilu: VNC);

7.

načrtovanje sistemov tehničnega varovanja;

8.

izvajanje sistemov tehničnega varovanja.

5. člen

(pomen izrazov)

Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo naslednje:

1.

delovno razmerje ter polni in skrajšani delovni čas, pripravništvo, vajeništvo in mentorstvo imajo enak pomen, kot je opredeljen v zakonu, ki ureja delovna razmerja, če ni s tem zakonom določeno drugače;

2.

gostinski lokal je enoten izraz za gostinske obrate, diskoteke in nočne klube, kot jih opredeljujeta zakon, ki ureja javna zbiranja, in zakon, ki ureja gostinstvo;

3.

imetnik ali imetnica licence (v nadaljnjem besedilu: imetnik licence) je gospodarska družba ali samostojni podjetnik posameznik, registriran v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, in na trgu opravlja zasebno varovanje in ima licenco v skladu s tem zakonom;

4.

interno varovanje je varovanje, ki ga za lastne potrebe organizira izvajalec internega varovanja, ki neprofitno organizira varovanje ljudi in premoženja na objektih ali območjih, ki so namenjeni samo za njegove potrebe;

5.

izvajalec ali izvajalka internega varovanja (v nadaljnjem besedilu: izvajalec internega varovanja) je gospodarska družba, samostojni podjetnik posameznik, državni organ, zavod, javna agencija ter druga pravna ali fizična oseba, ki je registrirana v skladu z določbami tega zakona in izvaja interno varovanje;

6.

izvajanje sistemov tehničnega varovanja obsega neposredno izvedbo sistemov tehničnega varovanja ter vzdrževanje teh sistemov z varnostnimi tehniki;

7.

licenca je dovoljenje, izdano v skladu s tem zakonom za opravljanje ene ali več oblik ali nalog zasebnega varovanja, ki se pravni osebi podeli s certifikatom o licenci, fizični osebi pa s službeno izkaznico;

8.

načrt varovanja je dokument, ki določa način in obseg varovanja z varnostnim osebjem in sistemi tehničnega varovanja ter ukrepe za varovanje. Sestavni deli načrta varovanja so ocena stopnje tveganja, načrt fizičnega varovanja, za varnostno zahtevnejše objekte pa tudi program varovanja;

9.

načrt fizičnega varovanja je dokument, ki obsega varovanje z varnostnim osebjem in s sistemi tehničnega varovanja;

10.

načrtovanje sistemov tehničnega varovanja zajema izdelavo projektov tehnične dokumentacije za izvedbo sistemov za tehnično varovanje s pooblaščenimi inženirji varnostnih sistemov, ki izpolnjuje pogoje v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja gradnjo objektov;

11.

naročnik ali naročnica storitve (v nadaljnjem besedilu: naročnik storitve) je fizična ali pravna oseba, ki z imetnikom licence sklene pisno pogodbo o opravljanju posamezne oblike zasebnega varovanja;

12.

ocena stopnje tveganja je ocena nevarnosti oziroma ogroženosti, ki temelji na varnostnih potrebah varovanega območja, izpolnjevanju zahtev predpisov, zmogljivostih in drugih okoliščinah ter verjetnosti nastanka posledic, ki bi lahko vplivale na varnost, ter je podlaga za izdelavo načrta varovanja;

13.

pooblaščeni inženir ali inženirka varnostnih sistemov (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni inženir varnostnih sistemov) je v skladu z določbami tega zakona in zakona, ki ureja gradnjo objektov, ter predpisov, izdanih na njuni podlagi, odgovoren za izdelavo projektov za izvedbo sistemov tehničnega varovanja in nadzor nad izvajanjem sistemov tehničnega varovanja;

14.

povezana oseba je zakoniti zastopnik, prokurist, član uprave in lastnik ali delničar, ki ima v lasti vsaj 25-odstoten lastniški ali upravljavski delež imetnika licence ali družbe, ki prosi za pridobitev licence. Za povezane osebe se štejejo tudi druge upravljavsko ali kapitalsko povezane osebe, ki imajo korist od dejavnosti imetnika licence, ki nadzirajo ali bi lahko izvajale neposredni ali posredni nadzor nad imetnikom licence, ali osebe, ki financirajo ali bi lahko neposredno ali posredno financirale dejavnost imetnika licence. Če je lastnik imetnika licence ali družbe, ki prosi za pridobitev licence v višini vsaj 25 odstotkov, druga družba, se varnostni zadržki ugotavljajo tudi za povezane osebe te družbe;

15.

prevoz in varovanje gotovine ter drugih vrednostnih pošiljk je prevoz gotovine in drugih vrednostnih pošiljk (zlato, drago kamenje, umetnine, vrednostni papirji in podobno) z varnostniki ter s posebej prirejenimi prevoznimi in tehničnimi sredstvi;

16.

program varovanja je dokument, v katerem so opredeljeni namen varovanja, pregled pravnih podlag, zahtev, kriterijev, meril, pristojnosti in dolžnosti pri varovanju ter izhodišča za varovanje ter drugi ukrepi za izvedbo učinkovitega varovanja. Praviloma se pripravlja za zahtevnejša varovana območja in za varovana območja, za katera je s tem zakonom predpisano obvezno varovanje;

17.

projekt za izvedbo sistemov tehničnega varovanja je dokument, izdelan na podlagi tega zakona in zakona, ki ureja gradnjo objektov, in vsebuje študije, idejne rešitve, skice in drugo dokumentacijo, potrebno za izvedbo sistemov;

18.

sistemi tehničnega varovanja so posamezna ali funkcionalno povezana tehnična sredstva in mehanske naprave za varovanje, naprave za protivlomno in protiropno varovanje, kontrolo vstopa, izstopa ali gibanja, pregled oseb, prevoznih sredstev, tovora in prtljage, preprečevanje nasilnega vstopa, samodejno odkrivanje in javljanje nepooblaščene prisotnosti, prenos alarmnih sporočil ter sredstva za obdelavo in arhiviranje teh sporočil (video in avdio nadzor, varnostni alarmi, senzorji in detektorji gibanja, sistemi za nadzor alarmov, kamer in senzorjev), električne, elektromagnetne, magnetne ali biometrične naprave za pristopno kontrolo ter drugi sistemi in naprave, ki so namenjeni varovanju po tem zakonu. Za sisteme tehničnega varovanja po tem zakonu se štejejo tudi drugi sistemi, ki se neločljivo povezani s sistemi tehničnega varovanja po tem zakonu, in bi poseg v te sisteme pomenil poseg v sisteme tehničnega varovanja po tem zakonu (varstvo pred požarom, javljanje eksplozivnih in drugih plinov, socialni alarmi, sistemi za detekcijsko merjenje eksplozivnih in strupenih snovi, plinov in par, varnostne blagajne, varnostna vrata, ključavnice, trezorji in sefi). Med sisteme tehničnega varovanja se ne štejejo naprave za nadzor nad zalogami in inventuro ter druge naprave in sistemi, ki niso namenjeni za varovanje v skladu s tem zakonom;

19.

službena izkaznica je dokument, s katerim varnostno osebje izkazuje, da ima podeljeno licenco in upravičenost za neposredno opravljanje nalog zasebnega varovanja;

20.

tuja oseba je pravna ali fizična oseba s sedežem v državi članici Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora ali Švicarske konfederacije ali v državi, s katero je sklenjen ustrezen mednarodni sporazum;

21.

tuja oseba iz tretjih držav je pravna ali fizična oseba s sedežem v državi, ki ni članica Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora ali Švicarske konfederacije ali v državi, s katero je sklenjen ustrezen mednarodni sporazum;

22.

upravljanje z VNC je upravljanje in stalni fizični nadzor operaterjev VNC nad vgrajenimi sistemi tehničnega varovanja, sistemi in napravami za varovanje ljudi in premoženja, območja ali varovane osebe in nadzor s telekomunikacijskimi potmi prenosa alarmnih signalov, ki se opravlja v VNC;

23.

varnostni menedžer ali varnostna menedžerka (v nadaljnjem besedilu: varnostni menedžer) je oseba, ki je pri imetniku licence ali izvajalcu internega varovanja odgovorna za zakonitost, strokovnost in učinkovitost varovanja;

24.

varnostnik ali varnostnica (v nadaljnjem besedilu: varnostnik) je oseba, ki neposredno opravlja naloge zasebnega varovanja in lahko pri tem izvaja ukrepe in dolžnosti v skladu s tem zakonom (varnostnik čuvaj, varnostnik, varnostnik nadzornik, varnostnik telesni stražar in varnostni menedžer);

25.

varnostno osebje je skupen izraz za osebje (varnostnik čuvaj, varnostnik, varnostnik nadzornik, operater VNC, varnostnik telesni stražar, varnostni menedžer, varnostni tehnik in pooblaščeni inženir varnostnih sistemov), ki pri imetniku licence ali izvajalcu internega varovanja neposredno opravlja naloge zasebnega varovanja in nima statusa uradne osebe v skladu z zakonom, ki določa kazniva dejanja;

26.

varovanje prireditev v gostinskih lokalih je zagotavljanje reda s posebej usposobljenimi varnostniki in sistemi tehničnega varovanja na podlagi predpisov, ki urejajo javna zbiranja, če ni s tem zakonom določeno drugače;

27.

varovanje javnih zbiranj je zagotavljanje reda na javnih shodih in javnih prireditvah z varnostniki in sistemi tehničnega varovanja, v skladu s tem zakonom in predpisi, ki urejajo javna zbiranja;

28.

varovanje ljudi in premoženja je varovanje življenja, osebne varnosti in premoženja ljudi, ki so na varovanem območju, ter premičnega in nepremičnega premoženja z varnostniki in sistemi tehničnega varovanja;

29.

varovanje oseb je varovanje fizičnih oseb z varnostniki telesnimi stražarji, ki varujejo življenja, telesno nedotakljivost in integriteto fizičnih oseb;

30.

varovano območje je prostor, objekt ali območje v lasti, najemu ali upravljanju naročnika storitve, ki je s pogodbo, določeno z imetnikom licence, območje, na katerem se izvaja interno varovanje, in neposredna bližina varovane osebe.

II. PRISTOJNOSTI

6. člen

(pristojni organ)

Upravne naloge s področja zasebnega varovanja, določene v tem zakonu, izvaja ministrstvo, pristojno za notranje zadeve (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ).

7. člen

(naloge pristojnega organa)

Pristojni organ opravlja naslednje naloge:

-

podeljuje in odvzema licence in službene izkaznice,

-

opravlja varnostno preverjanje,

-

daje soglasje tujim pravnim in fizičnim osebam za opravljanje zasebnega varovanja na območju Republike Slovenije,

-

opravlja naloge na področju strokovnega usposabljanja in izpopolnjevanja varnostnega osebja v skladu s tem zakonom,

-

podeljuje in odvzema javna pooblastila po tem zakonu,

-

opravlja nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, ki urejajo zasebno varovanje,

-

določa standarde, obvezne na področju zasebnega varovanja,

-

vodi evidence iz tega zakona,

-

opravlja druge naloge, določene s tem zakonom.

8. člen

(podelitev in odvzem javnega pooblastila)

(1)

Pristojni organ lahko na podlagi javnega natečaja za opravljanje posameznih upravnih nalog s področja zasebnega varovanja podeli javno pooblastilo drugi osebi javnega prava, posamezniku ali pravni osebi zasebnega prava, če za to obstajajo dejanske potrebe na posameznem področju podelitve javnega pooblastila in izpolnjuje naslednje pogoje:

-

ima odgovorno osebo za izvajanje javnega pooblastila, ki ima najmanj visokošolsko izobrazbo ustrezne smeri in izpolnjuje posebne kadrovske pogoje,

-

ima zagotovljeno zadostno število izvajalcev in druge strokovne delavce, ki izpolnjujejo posebne kadrovske pogoje,

-

ima prostore in opremo, predpisano za izvajanje javnega pooblastila,

-

niso podane okoliščine, iz katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da nosilec javnega pooblastila ne bo ustrezno izvajal javnega pooblastila (nelikvidnost, opravlja dejavnost, ki je nezdružljiva z izvajanjem javnega pooblastila).

(2)

Natančnejša opredelitev kadrovskih, materialnih in drugih pogojev ter kriterijev in meril za podelitev javnega pooblastila se določi z razpisno dokumentacijo.

(3)

Pogoje za izvajanje javnega pooblastila mora nosilec javnega pooblastila izpolnjevati ves čas opravljanja dejavnosti. Javno pooblastilo mora izvajati zakonito, pravočasno in v skladu s predpisanim načinom.

(4)

Pristojni organ javno pooblastilo nosilcu odvzame, če:

-

ni dejanskih potreb po izvajanju javnega pooblastila za posamezno področje,

-

ne izpolnjuje pogojev, predpisanih v prvem odstavku tega člena, ali

-

javno pooblastilo izvaja nezakonito, nepravočasno ali v nasprotju s predpisanim načinom in kljub opozorilu nepravilnosti ne odpravi.

(5)

Če nosilec javnega pooblastila ne izpolnjuje več pogojev ali javnega pooblastila ne izvaja na način, določen s tem zakonom ali predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, pristojni organ na to opozori nosilca javnega pooblastila, ki je nepravilnosti dolžan odpraviti v določenem roku. Če nosilec javnega pooblastila v roku nepravilnosti ne odpravi, mu pristojni organ javno pooblastilo odvzame. Naloge nosilca javnega pooblastila prevzame pristojni organ, ki lahko izvajanje javnega pooblastila na podlagi javnega natečaja prenese na drugega nosilca javnega pooblastila.

(6)

Zoper odločbo o odvzemu javnega pooblastila je dovoljena pritožba; o njej odloča Vlada Republike Slovenije.

(7)

Nosilec javnega pooblastila je dolžan v roku 30 dni od prenehanja izvajanja javnega pooblastila pristojnemu organu predati vso dokumentacijo v zvezi z izvajanjem nalog javnega pooblastila.

(8)

Nosilci javnega pooblastila so dolžni o izvajanju javnega pooblastila pisno poročati pristojnemu organu do 31. marca za preteklo koledarsko leto.

9. člen

(strokovna interesna združenja)

(1)

Imetniki licenc, izvajalci internega varovanja in varnostno osebje se zaradi zagotavljanja strokovnosti in skupnih interesov pri opravljanju zasebnega varovanja lahko združujejo v združenja, zbornice, društva in druge oblike združenj (v nadaljnjem besedilu: strokovna interesna združenja) v skladu s predpisi. Strokovna interesna združenja zagovarjajo interese svojih članov, urejajo njihova notranja razmerja, skrbijo za strokovnost in etičnost članstva.

(2)

Za zagotavljanje ciljev iz prejšnjega odstavka se lahko v strokovno interesno združenje povezujejo tudi druge pravne osebe javnega in zasebnega prava.

(3)

Strokovno interesno združenje na področju zasebnega varovanja postane reprezentativno, če se vanj združi najmanj 51 odstotkov imetnikov licenc, ki imajo v delovnem razmerju najmanj 40 odstotkov varnostnega osebja v dejavnosti. Odločbo o ugotovitvi ali prenehanju reprezentativnosti izda minister, pristojen za notranje zadeve (v nadaljnjem besedilu: minister).

10. člen

(reprezentativno strokovno interesno združenje)

(1)

Reprezentativno strokovno interesno združenje (v nadaljnjem besedilu: reprezentativno združenje) v javnem interesu zaradi razlogov učinkovitosti, racionalnosti, samoregulacije ali razvoja zasebnega varovanja, na podlagi javnega pooblastila, lahko opravlja naslednje upravne naloge:

-

predlaga vsebine poklicnih standardov ter katalogov strokovnih znanj in spretnosti v skladu s predpisi, ki urejajo nacionalne poklicne kvalifikacije, programov izobraževanja, strokovnega usposabljanja in izpopolnjevanja ter skrbi za razvoj izobraževanja, strokovnega usposabljanja in izpopolnjevanja varnostnega osebja,

-

predlaga vsebine standardov na področju zasebnega varovanja ter imetnike licenc in naročnike redno obvešča o novostih v zvezi s standardi ter jim nudi potrebna pojasnila,

-

daje mnenja v postopkih priznavanja poklicnih kvalifikacij in strokovne usposobljenosti za opravljanje nalog s področja zasebnega varovanja,

-

izdaja priporočila o merilih kakovosti in strokovnosti opravljanja nalog varnostnega osebja v skladu s tem zakonom in s strokovnim nadzorom ugotavlja njihovo izpolnjevanje,

-

pripravlja skupna poročila o uporabi ukrepov varnostnikov,

-

izvaja strokovni nadzor nad izvajanjem internega strokovnega izpopolnjevanja pri imetnikih licenc.

(2)

Pristojni organ posamezne upravne naloge reprezentativnemu združenju podeli z odločbo.

(3)

Poleg nalog iz prvega odstavka tega člena reprezentativno združenje opravlja tudi naslednje naloge:

-

nudi strokovno pomoč imetnikom licenc in varnostnemu osebju,

-

sprejme kodeks poklicne etike in skrbi za njegovo spoštovanje,

-

zastopa interese svojih članov pred državnimi organi,

-

organizira obiske poslovnih delegacij, sejemske predstavitve, seminarje in konference ter druge predstavitvene dogodke,

-

članom pošilja poslovne informacije in jim poslovno svetuje,

-

sodeluje pri navezovanju poslovnih stikov in povezav,

-

opravlja druge naloge, vezane na strokovni razvoj zasebnega varovanja.

(4)

Minister določi način in vsebino izvajanja strokovnega nadzora reprezentativnega združenja ter pristojnosti in sestavo neodvisnih komisij.

(5)

Reprezentativno združenje opravlja upravne naloge iz prvega odstavka tega člena za vse imetnike licenc, druge nosilce javnega pooblastila in varnostno osebje v skladu s tem zakonom, ne glede na njihovo članstvo.

(6)

Reprezentativno združenje se financira iz lastne dejavnosti in iz prispevkov svojih članov.

(7)

Reprezentativno združenje je dolžno o izvajanju nalog iz javnega pooblastila pisno poročati pristojnemu organu do 31. marca za preteklo koledarsko leto.

(8)

Nadzor nad izvajanjem nalog, podeljenih z javnim pooblastilom, izvaja pristojni organ. Če reprezentativno združenje ne izpolnjuje več pogoja reprezentativnosti ali svojih pristojnosti ne izvaja v skladu s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in nepravilnosti ne odpravi v roku, ki mu je določen, minister z odločbo odvzame javno pooblastilo. Pristojnosti ali izvajanje posamezne naloge reprezentativnega združenja prevzame pristojni organ.

III. POGOJI ZA OPRAVLJANJE ZASEBNEGA VAROVANJA

1. Splošne določbe

11. člen

(opravljanje zasebnega varovanja)

(1)

Imetnik licence ima pravico opravljati določeno obliko zasebnega varovanja z dnem vročitve certifikata o licenci. Obliko, ceno in vsebino certifikata o licenci določi minister.

(2)

Imetnik licence sme opravljati zasebno varovanje samo z varnostnim osebjem, ki izpolnjuje pogoje po tem zakonu. Z varnostnim osebjem mora biti sklenjeno delovno razmerje pred opravljanjem zasebnega varovanja.

(3)

Imetnik licence mora pred opravljanjem zasebnega varovanja z naročnikom storitve skleniti pisno pogodbo o varovanju, iz katere sta jasno razvidna oblika in obseg varovanja. Če pri opravljanju zasebnega varovanja pri istem naročniku storitve za varovanje iste stvari sodeluje tudi drug imetnik licence, mora biti to razvidno iz pogodbe ali iz dodatka, sklenjenega k pogodbi. Pogodba o varovanju, ki ni sklenjena v pisni obliki in v skladu z določbami tega zakona ali je sklenjena z gospodarsko družbo oziroma samostojnim podjetnikom posameznikom, ki nima ustrezne licence iz tega zakona, je nična. Naročniki storitve zasebnega varovanja so glede na obliko varovanja, ki jo potrebujejo, dolžni skleniti pisno pogodbo o varovanju z imetnikom ustrezne licence.

(4)

Varnostno osebje ima pravico neposredno opravljati naloge zasebnega varovanja z dnem vročitve službene izkaznice, če ima sklenjeno delovno razmerje z imetnikom licence ali z izvajalcem internega varovanja. Obliko, ceno in vsebino službene izkaznice določi minister.

(5)

Oseba, ki opravlja pripravništvo, oseba na praksi ali vajenec lahko opravlja delo v skladu s predpisi, ki urejajo delovna razmerja, če ni s tem zakonom urejeno drugače. Naloge zasebnega varovanja lahko opravlja samo pod stalnim neposrednim nadzorom mentorja in nima pravice samostojno izvajati ukrepov varnostnika. Njen status mora biti jasno razviden z delovne obleke, pred nastopom dela pa mora biti varnostno preverjena.

(6)

Imetniki licenc in varnostno osebje morajo ves čas opravljanja dejavnosti izpolnjevati pogoje za opravljanje zasebnega varovanja in opravljati zasebno varovanje v skladu s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, glede na obliko varovanja, ki jo opravljajo. Pristojni organ oziroma inšpektor inšpektorata ministrstva, pristojnega za notranje zadeve (v nadaljnjem besedilu: inšpektor), lahko po uradni dolžnosti kadar koli preveri izpolnjevanje pogojev. Če imetnik licence ali imetnik službene izkaznice ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje zasebnega varovanja ali v primerih prenehanja licence ali službene izkaznice po tem zakonu ali v primeru odvzema, mora takoj prenehati z opravljanjem zasebnega varovanja in v osmih dneh od prenehanja izpolnjevanja pogojev, prenehanja ali odvzema pristojnemu organu vrniti certifikat o licenci ali službeno izkaznico. Če imetnik licence ali službene izkaznice te ne vrne, pristojni organ podatke o nazivu firme imetnika ter številki in vrsti licence oziroma ime in priimek in številko službene izkaznice objavi na svoji spletni strani.

(7)

Varnostno osebje mora imeti med opravljanjem nalog pri sebi službeno izkaznico in jo mora pokazati na zahtevo policista ali inšpektorja inšpekcijskih služb. Službeno izkaznico je prepovedano dati, prodati, kupiti ali posoditi drugemu, uporabiti tujo službeno izkaznico kot svojo ali jo kakor koli predrugačiti.

(8)

Varnostno osebje mora na zahtevo posameznika, zoper katerega je uporabilo ukrep ali izvedlo drugo nalogo po tem zakonu, po zaključku postopka pokazati službeno izkaznico in se predstaviti z imenom in priimkom ter nazivom imetnika licence, pri katerem je v delovnem razmerju. Če opravlja naloge v civilnih ali drugih oblačilih, ki niso vidno označena z oznakami imetnika licence, in se pri tem sklicuje na svoje naloge in ukrepe, mora pred postopkom pokazati službeno izkaznico in se predstaviti z imenom in priimkom ter nazivom imetnika licence, pri katerem je v delovnem razmerju.

(9)

Če na varovanem območju veljajo posebna pravila za zagotavljanje reda, je naročnik storitve dolžan zagotoviti, da so pred vstopom na varovano območje na vidnem mestu napis »VAROVANJE« in poleg njega napisana posebna pravila za zagotavljanje reda.

(10)

Minister podrobneje določi pogoje za opravljanje zasebnega varovanja.

12. člen

(notranji nadzor)

Imetnik licence mora zagotavljati lasten ali pogodbeni notranji nadzor nad opravljanjem nalog varnostnega osebja z varnostniki nadzorniki in varnostnimi menedžerji, ki morajo biti strokovno usposobljeni za opravljanje nalog po programu, ki ga določi minister.

13. člen

(standardi)

(1)

Zasebno varovanje je treba opravljati v skladu s sprejetimi in objavljenimi slovenskimi nacionalnimi standardi.

(2)

Če za področja iz prejšnjega odstavka niso predpisani slovenski nacionalni standardi, se uporabljajo mednarodne norme (IEC, ISO) ali drugi standardi v skladu s pravili stroke.

(3)

Obvezne so tudi serije standardov sistemov za varstvo pred požarom, socialni alarmi in drugi sistemi, kadar so neločljivo povezani s sistemi tehničnega varovanja in bi poseg v sisteme pomenil poseg v sisteme tehničnega varovanja po tem zakonu.

(4)

Minister določi standarde iz tega člena, ki so obvezni na področju zasebnega varovanja.

14. člen

(varovanje podatkov)

(1)

Varnostno osebje in povezane osebe so v zadevah, ki jih opravljajo oziroma, ki so jim bile zaupane pri opravljanju nalog zasebnega varovanja, zavezane k varovanju poslovnih skrivnosti, varovanju tajnih in osebnih podatkov v skladu s predpisi, ki urejajo varovanje teh podatkov. Vse skrivnosti in podatke, ki so jih pridobili pri opravljanju nalog zasebnega varovanja, so dolžni varovati tudi po prenehanju delovnega razmerja.

(2)

Ne glede na prejšnji odstavek se za poslovno skrivnost po tem zakonu štejejo tudi podatki iz projektov tehnične dokumentacije za izvedbo sistemov tehničnega varovanja in drugi podatki o varovanju, za katere je očitno, da bi nastala naročniku storitve zasebnega varovanja občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba.

(3)

Druga pravna ali fizična oseba, ki pride do podatkov iz tega člena, je zavezana k varovanju poslovne skrivnosti ter osebnih in tajnih podatkov, če je vedela ali bi morala vedeti, da je podatek poslovna skrivnost, osebni ali tajni podatek.

15. člen

(odgovornost za škodo in zavarovanje odgovornosti)

Imetnik licence se mora pred začetkom opravljanja dejavnosti zavarovati pred odgovornostjo za škodo, ki bi utegnila nastati naročniku varnostnih storitev ali tretji osebi v zvezi z opravljanjem zasebnega varovanja, za zavarovalno vsoto, ki ne sme biti nižja od 42.000 eurov za posamezen zavarovalni primer oziroma od 84.000 eurov za vse zavarovalne primere v posameznem letu.

16. člen

(varnostni zadržki)

(1)

Varnostno osebje in povezane osebe morajo biti varnostno preverjeni in ne smejo imeti varnostnih zadržkov.

(2)

Varnostni zadržki so ugotovitve varnostnega preverjanja, iz katerih izhaja:

1.

da je oseba pravnomočno obsojena za naklepno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot tri mesece,

2.

da je oseba pravnomočno obsojena za drugo kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot tri mesece, v povezavi z opravljanjem zasebnega varovanja,

3.

da je oseba najmanj trikrat s pravnomočno odločbo spoznana za odgovorno za prekrške zoper javni red in mir z elementi nasilja ali prekrške po predpisih, ki urejajo proizvodnjo in promet s prepovedanimi drogami in ji je bila izrečena globa, ali

4.

da obstaja utemeljen dvom o zanesljivosti ali verodostojnosti osebe.

(3)

Utemeljen dvom o zanesljivosti ali verodostojnosti osebe obstaja, če se na podlagi ugotovljenih dejstev iz kazenskih postopkov ali postopkov za prekrške lahko sklepa, da bo oseba nezakonito in nestrokovno opravljala naloge zasebnega varovanja. Pri presoji se upoštevajo okoliščine in teža storitve posameznih dejanj oziroma kršitev, vrsto in višino predpisane oziroma izrečene sankcije, čas, ki je pretekel od storitve, vpliv na varnost ljudi in premoženja, starost osebe v času storitve oziroma kršitve, povezava med dejanjem in nalogami, ki jih ali bi jih v zasebnem varovanju opravljala ter odloči v skladu z načelom sorazmernosti.

(4)

Za osebo, ki že opravlja zasebno varovanje je utemeljen dvom o zanesljivosti ali verodostojnosti podan, če:

1.

je v kazenskem postopku in je proti njej vložena obtožba za naklepno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, ki ga je storil v povezavi z opravljanjem zasebnega varovanja, ali

2.

je bila najmanj dvakrat s pravnomočno odločbo spoznana za odgovorno za prekrške, zaradi katerih se lahko po tem zakonu odvzame službena izkaznica, in ji je bila izrečena globa.

(5)

Če zoper osebo, ki želi opravljati zasebno varovanje, teče postopek zaradi naklepnega kaznivega dejanja, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti ali najmanj dva postopka o prekršku zoper javni red in mir z elementi nasilja ali prekršku po predpisih, ki urejajo proizvodnjo in promet s prepovedanimi drogami, se odločitev, ali oseba izpolnjuje pogoje, odloži do pravnomočne odločitve v tem postopku.

(6)

Varnostni zadržki prenehajo z izbrisom pravnomočne odločitve iz kazenske ali prekrškovne evidence.

17. člen

(varnostno preverjanje)

(1)

Varnostno preverjanje je poizvedba, ki jo opravi pristojni organ in katere namen je zbrati podatke o morebitnih varnostnih zadržkih iz 16. člena tega zakona. Opravi se pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za opravljanje zasebnega varovanja pred podelitvijo licence ali službene izkaznice ali kasneje, če je podan sum varnostnih zadržkov. Če se ugotovi, da so za osebo podani varnostni zadržki, se šteje, da ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dejavnosti.

(2)

Pristojni organ pridobiva podatke neposredno od osebe, na katero se nanašajo, in od drugih oseb, organov, organizacij ali nosilcev javnih pooblastil, ki so pristojni za vodenje evidenc v zvezi z dejanji iz prejšnjega člena.

(3)

Imetnik licence mora podati vlogo za varnostno preverjanje povezanih oseb, če pride pri njem do spremembe povezanih oseb po tem zakonu.

(4)

Sodišča, prekrškovni in drugi organi so na zahtevo pristojnega organa dolžni posredovati pravnomočne odločitve o kaznivih dejanjih in prekrških, ki pomenijo varnostni zadržek po tem zakonu.

(5)

Podrobnejšo vsebino vloge za varnostno preverjanje predpiše minister.

18. člen

(dejavnosti in naloge, nezdružljive z zasebnim varovanjem)

(1)

Imetnik licence ne sme sklepati pogodb o opravljanju ali opravljati nalog, za opravljanje katerih so z zakonom določeni oziroma pooblaščeni policija, uradne osebe zavodov za prestajanje kazni zapora, obrambne sile ter druge uradne osebe državnih organov, lokalnih skupnosti ali detektivi (pregon storilca kaznivega dejanja, izterjevanje dolga, izvršba in podobno).

(2)

Imetnik licence ne sme opravljati zasebnega varovanja, če je za to varovano območje že sklenjena pogodba o varovanju z drugim imetnikom licence in bi storitev varovanja pomenila pomoč pri nedovoljeni samopomoči ali samovolji, ker za varovano območje med naročnikom in tretjo osebo teče spor iz premoženjskih ali drugih civilnopravnih razmerij.

(3)

Do dokončne presoje spora naloge varovanja opravlja tisti imetnik licence, ki je prvi sklenil pogodbo o varovanju, razen če organ, ki je pristojen za rešitev spora, ne odloči drugače.

(4)

Imetnik licence pri opravljanju zasebnega varovanja ne sme uporabljati prikritih preiskovalnih ukrepov, ki jih lahko v skladu z zakonom uporablja policija, ali posebne oblike pridobivanja podatkov, ki jih v skladu z zakonom uporabljata Slovenska obveščevalno-varnostna agencija in Obveščevalno varnostna služba Ministrstva za obrambo.

(5)

Varnostno osebje opravlja naloge, opredeljene v poklicnem standardu, glede na pridobljeno poklicno kvalifikacijo. Varnostno osebje med opravljanjem nalog zasebnega varovanja, kjer je določeno obvezno varovanje, prevoza in varovanja gotovine ter drugih vrednostnih pošiljk in varovanja prireditev v gostinskih lokalih, ne sme opravljati drugih nalog, ki so nezdružljive z zasebnim varovanjem in niso v neposredni povezavi z namenom opravljanja zasebnega varovanja.

2. Pogoji za pridobitev licence

19. člen

(splošni pogoji)

(1)

Za pridobitev licence iz 4. člena tega zakona, razen licence za načrtovanje sistemov tehničnega varovanja in licence za izvajanje sistemov tehničnega varovanja, mora prosilec poleg izpolnjevanja posebnih pogojev za posamezno licenco, izpolnjevati tudi naslednje splošne pogoje:

1.

da ima za nedoločen čas s polnim delovnim časom v delovnem razmerju varnostnega menedžerja, ki opravlja naloge odgovorne osebe za opravljanje zasebnega varovanja ali je sam varnostni menedžer;

2.

da so povezane osebe varnostno preverjene in da nimajo varnostnih zadržkov;

3.

da osebe iz prejšnje točke niso ali niso bile povezane osebe v pravni osebi, kateri je bila odvzeta licenca, in ukrep prepovedi ponovne pridobitve licence še traja;

4.

da zoper prosilca ni uveden postopek za odvzem katere koli druge licence po tem zakonu;

5.

da zoper prosilca v obdobju zadnjih dveh let ni bil izrečen ukrep začasnega ali pogojnega odvzema licence ali odvzema licence in ukrep prepovedi ponovne pridobitve licence še traja;

6.

da ima v delovnem razmerju varnostno osebje, strokovno usposobljeno glede na obliko varovanja, ki jo želi opravljati;

7.

da ima lasten ali s pogodbo zagotovljen VNC;

8.

da je zavarovan za odgovornost za škodo, ki bi lahko nastala pri njegovem delu;

9.

da ima interni akt, s katerim je določil oznake, delovno obleko, opremo in vozila;

10.

da je lastnik ali najemnik poslovnih prostorov v Republiki Sloveniji.

(2)

Imetnik licence sme opravljati eno ali več oblik zasebnega varovanja, če ima vsaj enega varnostnega menedžerja.

(3)

Pogoj iz 1., 6., 7. in 8. točke prvega odstavka tega člena mora prosilec izpolniti pred začetkom opravljanja zasebnega varovanja, vendar najkasneje v 30 dneh od vročitve certifikata o licenci, sicer se šteje, da ne izpolnjuje pogojev. Dokazila o izpolnjevanju pogojev mora takoj posredovati pristojnemu organu.

20. člen

(licenca za prevoz in varovanje gotovine ter drugih vrednostnih pošiljk)

(1)

Za pridobitev licence za prevoz in varovanje gotovine ter drugih vrednostnih pošiljk mora prosilec poleg izpolnjevanja splošnih pogojev iz 19. člena tega zakona imeti v lasti ali najemu najmanj eno vozilo za prevoz gotovine in drugih vrednostnih pošiljk.

(2)

Minister določi način prevoza in varovanja gotovine ter drugih vrednostnih pošiljk in z njim opredeli pogoje, način, obseg in varnostne ukrepe.

(3)

Licenca se podeli po kategorijah glede na vrednost prevoza v skladu s pravilnikom. Vozila in oprema, ki se uporabljajo pri prevozu in varovanju gotovine, morajo izpolnjevati predpisane pogoje. Če vrednost prevoza ni znana, se mora prevoz opraviti po najvišjem razredu prevoza, določenem s pravilnikom.

(4)

Varnostnik, ki opravlja prevoz in varovanje gotovine ter drugih vrednostnih pošiljk, je strokovno usposobljen, če je usposobljen po programu, ki ga določi minister.

21. člen

(licenca za varovanje prireditev v gostinskih lokalih)

(1)

Za pridobitev licence za varovanje prireditev v gostinskih lokalih mora prosilec poleg izpolnjevanja splošnih pogojev iz 19. člena tega zakona imeti v delovnem razmerju varnostnike in varnostnega menedžerja, ki so strokovno usposobljeni za varovanje prireditev v gostinskih lokalih.

(2)

Varnostnik ali varnostni menedžer, ki varuje prireditve v gostinskih lokalih, je strokovno usposobljen, če je usposobljen po programu, ki ga določi minister.

22. člen

(licenca za upravljanje z VNC)

Za pridobitev licence za upravljanje z VNC mora prosilec poleg izpolnjevanja splošnih pogojev iz 19. člena tega zakona izpolnjevati še naslednje pogoje:

1.

imeti za nedoločen čas s polnim delovnim časom v delovnem razmerju najmanj deset operaterjev VNC;

2.

imeti prostore in opremo, ki izpolnjuje predpisane standarde za varnostno-nadzorne centre.

23. člen

(licenca za načrtovanje sistemov tehničnega varovanja)

Za pridobitev licence za načrtovanje sistemov tehničnega varovanja mora prosilec izpolnjevati vse splošne pogoje, razen 1., 6., 7. in 9. točki prvega odstavka 19. člena tega zakona, in imeti za nedoločen čas s polnim delovnim časom v delovnem razmerju pooblaščenega inženirja varnostnih sistemov ali biti sam pooblaščeni inženir varnostnih sistemov.

24. člen

(licenca za izvajanje sistemov tehničnega varovanja)

Za pridobitev licence za izvajanje sistemov tehničnega varovanja mora prosilec izpolnjevati vse splošne pogoje, razen 7. točke prvega odstavka 19. člena tega zakona.

3. Postopek za pridobitev licence

25. člen

(postopek za pridobitev licence)

(1)

Vloga za pridobitev licence s točno navedbo oblike zasebnega varovanja se vloži pri pristojnem organu. Vlogi se priložijo pisna dokazila o izpolnjevanju s tem zakonom predpisanih pogojev za pridobitev licence.

(2)

Minister določi vsebino vloge za pridobitev licence.

(3)

Podatke iz uradnih evidenc, ki jih vodijo državni organi, samoupravne lokalne skupnosti ali nosilci javnih pooblastil, pridobi uradna oseba pristojnega organa, ki odloča o podelitvi licence, po uradni dolžnosti.

4. Prenehanje veljavnosti in odvzem licence

26. člen

(prenehanje veljavnosti licence)

(1)

Licenca preneha veljati:

1.

če imetnik licence v pisni obliki izjavi, da ne želi več opravljati zasebnega varovanja,

2.

zaradi prenehanja imetnika licence v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, ali

3.

zaradi stečaja ali prisilnega prenehanja imetnika licence v skladu z zakonom, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje.

(2)

Imetnik licence mora v petnajstih dneh od nastopa razloga iz prejšnjega odstavka, pristojnemu organu vrniti izvirnik certifikata o licenci.

(3)

Pristojni organ izvirnik certifikata uniči. Če imetnik licence izvirnika certifikata o licenci ne vrne, pristojni organ v evidenco vpiše zaznamek o statusu licence na svoji spletni strani pa zaradi varstva ljudi in premoženja ter pravnega prometa objavi podatke o nazivu firme imetnika ter številki in vrsti licence.

27. člen

(odvzem licence in obveznosti imetnika licence)

(1)

Zaradi varovanja javnega reda, javne varnosti, varstva naročnikov, tretjih oseb in varnostnega osebja, ki neposredno opravlja dejavnost lahko pristojni organ imetniku licence odvzame posamezno licenco. Odvzem licence se lahko izreče kot:

-

začasni odvzem licence, z možnostjo pogojnega odvzema licence, ali

-

trajni odvzem licence.

(2)

Pristojni organ pri presoji o odvzemu licence iz prejšnjega odstavka ugotavlja dejstva, okoliščine in težo posameznih dejanj oziroma kršitev, število kršitev, vrsto in višino sankcije, čas, ki je pretekel od storitve, ogroženost javnega interesa, nastanek ali verjetnost nastanka škodljivih posledic in vpliv na varnost ljudi in premoženja, ter odloči v skladu z načelom sorazmernosti.

(3)

Imetnik licence, ki mu je izrečen začasni ali trajni odvzem licence, je dolžan v roku osmih dni od odvzema o tem obvestiti naročnike, s katerimi ima sklenjene pogodbe o varovanju na podlagi odvzete licence.

(4)

Imetnik licence, za katerega je uveden postopek začasnega ali trajnega odvzema licence je dolžan že ob uvedbi postopka o tem obvestiti naročnike, ki so zavezanci za obvezno organiziranje varovanja, v skladu s tem zakonom.

(5)

Imetnik licence mora v primeru prejema odločbe o trajnem odvzemu licence pristojnemu organu vrniti izvirnik certifikata o licenci v osmih dneh in ga obvestiti o prenehanju delovnega razmerja varnostnega osebja. Če imetnik izvirnika certifikata o licenci ne vrne, pristojni organ v evidenco vpiše zaznamek o statusu licence in na svoji spletni strani, zaradi varstva ljudi in premoženja ter pravnega prometa, objavi podatke o nazivu firme imetnika ter številki in vrsti licence.

28. člen

(začasni in pogojni odvzem licence)

(1)

Pristojni organ lahko imetniku licence, ob upoštevanju drugega odstavka 27. člena tega zakona, z odločbo izreče začasni odvzem posamezne licence, če:

1.

opravlja obliko zasebnega varovanja, za katero nima predpisane licence ali jo opravlja v nasprotju z izdano licenco,

2.

opravlja zasebno varovanje v nasprotju s predpisanimi standardi,

3.

opravlja zasebno varovanje z osebami, ki ne izpolnjujejo pogojev za opravljanje zasebnega varovanja,

4.

opravlja dejavnosti nezdružljive z zasebnim varovanjem,

5.

pri prevozu in varovanju gotovine in drugih vrednostnih pošiljk ter varovanju javnih prireditev, za katere je predpisano obvezno organiziranje varovanja, ne upošteva določb o usposobljenosti varnostnega osebja, najmanjšem številu varnostnikov in tehničnih zahtevah opreme in vozil ali varovanje izvaja na način, ki povzroča nevarnost za javni red, ali

6.

pri zasebnem varovanju odredi uporabo drugih prisilnih sredstev, nevarnih predmetov ali živali kot prisilno sredstvo, katerih uporaba je s tem zakonom prepovedana.

(2)

Pristojni organ lahko imetniku licence z odločbo izreče začasni odvzem licence, če mu je z ukrepom inšpekcijskih služb izrečena začasna prepoved opravljanja dejavnosti, in kljub izrečenemu ukrepu še naprej opravlja dejavnost.

(3)

Začasni odvzem licence se lahko izreče v trajanju od enega do šestih mesecev.

(4)

Pogojni odvzem licence se lahko izreče, če so bile v postopku za začasni odvzem licence ob upoštevanju drugega odstavka 27. člena tega zakona ugotovljena dejstva in okoliščine, ki kršitev delajo lahko.

(5)

V odločbi o pogojnem odvzemu licence pristojni organ odloči o začasnem odvzemu licence, ki pa ne bo izrečen, če imetnik licence v preizkusni dobi, ki jo določi pristojni organ, ne stori nove kršitve, za katero je mogoče izreči začasni odvzem licence, in mu je za to kršitev izrečena globa.

(6)

Pogojni odvzem licence se ob upoštevanju razlogov iz drugega odstavka prejšnjega člena lahko izreče v trajanju od treh do dvanajstih mesecev (preizkusna doba).

(7)

Pristojni organ prekliče pogojni odvzem licence, če imetnik licence v preizkusni dobi stori novo kršitev, za katero je mogoče izreči začasni odvzem licence.

29. člen

(trajni odvzem licence)

(1)

Pristojni organ lahko imetniku licence, ob upoštevanju drugega odstavka 27. člena tega zakona, z odločbo izreče trajni odvzem posamezne licence v naslednjih primerih, če:

1.

ugotovi, da imetnik licence ne izpolnjuje več z zakonom predpisanih pogojev za opravljanje zasebnega varovanja,