TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Zahtevi za varstvo zakonitosti se zavrneta.

II. Obsojenca sta dolžna plačati sodno takso, A. A. v višini 1.000,00 EUR in B. B. v višini 800,00 EUR.

Vrhovno sodišče je ob upoštevanju prakse ESČP že zavzelo stališče, da zgolj prepis opisa kaznivega dejanja iz obtožnega akta v prejšnji sodbi še ne predstavlja okoliščine, ki bi sama po sebi vzbujala dvom v nepristranskost sodišča oziroma predsednice senata, kolikor je vključitev njihovih ravnanj neogibna za odločitev o krivdi v predhodnih postopkih, upoštevajoč, da morajo sodišča pravilno in popolno ugotoviti dejansko stanje. Pri tem pa se mora sodišče v sodbi izogibati stališčem o krivdi soudeležencev, ki niso neizogibna za odločanje o krivdi soobdolžencev. Zato je treba v opisih dejanj, kjer je to mogoče, tistega, ki krivde ne priznava, označiti le toliko, kolikor je to nujno potrebno za presojo krivde tistega obsojenca, ki krivdo priznava. Tozadevno je zaradi zagotovitve čim bolj jasnega in nedvoumnega pomena izreka treba izrecno navesti, da se bo obtožencem, ki krivde niso priznali, sodilo v ločenem postopku, zanje uporabiti pogojni glagolski naklon in jih anonimizirati.

Opis dejanja v izreku sodbe, ki vsebuje prepis očitkov iz obtožnega akta tudi glede drugih sostorilcev, je treba razumeti v okvirih priznanja krivde obtoženca, ki je to podal le zase in glede njemu očitanega ravnanja. V tem obsegu sodišče opravi tudi presojo priznanja.

Odločilna za presojo vnaprejšnje opredeljenosti razpravljajoče sodnice, ki je sprejela priznanje krivde oziroma sporazum o priznanju krivde glede enega od sostorilcev, nato pa je odločala še o krivdi drugih, je tudi upoštevajoč prakso ESČP vsebinska povezanost očitkov sostorilcem. Priznanje krivde v začetni fazi postopka ima za sodišče res večjo spoznavno vrednost kot v njegovih kasnejših fazah, ko sodišče že izvede nekatere dokaze. Vendar pa je dejstvo, da je priznanje podano v začetni fazi postopka, za presojo nepristranskosti sodnika lahko pomembno le, če to hkrati predstavlja tudi relevantno spoznavno vrednost glede kazenske odgovornosti soobtoženca in zato sprejem priznanja krivde zahteva ali predvideva tudi opredeljenost sodnika glede krivde soobtoženca.