Zakon o varstvu pri delu (prečiščeno besedilo)

2108. Zakon o varstvu pri delu (prečiščeno besedilo)

Na podlagi 70. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu pri delu (Uradni list SRS, št 25/86) je Zakonodajno-pravna komisija Skupščine SR Slovenije na seji dne 12. novembra 1986 določila prečiščeno besedilo zakona o varstvu pri delu.
Prečiščeno besedilo zakona o varstvu pri delu obsega: zakon o varstvu pri delu (Uradni list SRS. št, 32/74), ki je začel veljati 24. novembra 1974, zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu pri delu (Uradni list SRS, št. 16/80). ki je začel veljati 11. julija 1980 in zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu pri delu (Uradni list SRS, št. 25/86), ki je začel veljati 6. julija 1986.

Št. 180-3/86

Ljubljana, dne 12. novembra 1986.

Skupščina Socialistične republike Slovenije
Predsednik Zakonodajno-pravne komisije Tone Jerovšek l. r.

Zakon
o varstvu pri delu (prečiščeno besedilo)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Varstvo pri delu se izvaja po tem zakonu, predpisih, izdanih na njegovi podlagi, in drugih predpisih, v:

-

temeljnih in drugih organizacijah združenega dela;

-

pogodbenih organizacijah združenega dela, kmetijskih in drugih zadrugah in v drugih oblikah združevanja dela in sredstev;

-

delovnih skupnostih organizacij združenega dela, kmetijskih in drugih zadrug, poslovnih skupnosti, bank in zavarovalnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti in njihovih združenj, v delovnih skupnostih družbenopolitičnih organizacij ali drugih družbenih organizacij in društev;

-

delovnih skupnostih organov družbenopolitičnih skupnosti oziroma družbenih skupnosti in državnih organov in pri

-

delovnih ljudeh, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov. (V nadaljnjem besedilu: organizacija združenega dela in skupnost.)

2. člen

Šteje se, da je varstvo pri delu zagotovljeno, če delavci v organizacijah združenega dela in skupnostih izvajajo predpisane tehnične, zdravstvene, socialne, vzgojne, pravne in druge varstvene ukrepe, upoštevajo normative, standarde in tehnične predpise ter ob ustrezni pazljivosti, ustrezni strokovni in delovni sposobnosti pri opravljanju svojega dela uporabljajo predpisane varstvene priprave in naprave.

3. člen

Varstvo pri delu uživajo vse osebe, ki so zavarovane za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljnjem besedilu: delavci).

4. člen

Za zagotavljanje pravic do varstva pri delu ter za varno delovno okolje in delovne razmere morajo skrbeti delavci v organizacijah združenega dela in skupnostih z določanjem varstvenih ukrepov in normativov, z urejanjem varstva pri delu in z organiziranjem službe varstva pri delu ali druge oblike organiziranega opravljanja strokovnih nalog s področja varstva pri delu, s samoupravnimi sporazumi in drugimi splošnimi akti, s takšnim organiziranjem in izvajanjem delovnega procesa, v katerem so zajeti varstveni ukrepi, normativi, standardi in tehnični predpisi kot sestavni del tega procesa, ter z izvajanjem predpisov o varstvu pri delu.

Nosilci samostojnega osebnega dela zagotavljajo varstvo pri delu delavcem, katerih delo uporabljajo kot dopolnilno, na podlagi kolektivnih pogodb. Nosilci samostojnega osebnega dela zagotavljajo varstvo pri delu sebi v skladu z določbami tega zakona, predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in drugimi predpisi.

5. člen

Organizacije združenega dela in skupnosti upoštevajo predpisane varstvene ukrepe, normative, standarde in tehnične predpise pri projektiranju, konstruiranju in graditvi objektov, pri projektiranju in izvedbi tehnoloških procesov, pri projektiranju, konstruiranju in izdelovanju delovnih priprav in naprav ter sredstev in opreme za osebno varstvo pri delu, kakor tudi drugih sredstev, strojev in naprav ter snovi, ki se uporabljajo pri delu ali so kakorkoli povezane z delom (v nadaljnjem besedilu: sredstva za delo).

Organizacije združenega dela in skupnosti upoštevajo predpisane varstvene ukrepe, normative, standarde in tehnične predpise tudi pri uvozu sredstev za delo.

6. člen

Vzgoja in izobraževanje v zvezi z varstvom pri delu sta sestavni del vseh izobraževalnih programov in njihovega izvajanja ter uvajanja v delo in strokovnega usposabljanja delavcev v organizacijah združenega dela in skupnostih. Seznanjanje z varstvenimi ukrepi, normativi, standardi in s tehničnimi predpisi morajo delavci vključiti v organizacijo in vodenje delovnega procesa.

Izvajanje in uspešnost usposabljanja v organizacijah združenega dela in skupnostih nadzira organ inšpekcije za delo.

7. člen

Organizacije združenega dela in skupnosti pri urejanju in uresničevanju varstva pri delu upoštevajo stališča in predloge medicine dela. V ta namen organizacije združenega dela in skupnosti sodelujejo z zdravstvenimi organizacijami glede vprašanj, ki so pomembna za urejanje in uresničevanje varstva pri delu in za izvajanje nalog medicine dela.

8. člen

Organizacije združenega dela in skupnosti, skupnosti s področja zdravstvenega, pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter druge zainteresirane samoupravne interesne skupnosti, gospodarske zbornice in druge asociacije združenega dela, skupnosti za varstvo okolja, zavarovalne skupnosti in sindikati s samoupravnimi sporazumi usklajujejo medsebojne interese na področju varstva pri delu, določajo naloge, načine in oblike uresničevanja teh nalog ter s temi sporazumi dogovorjenih varstvenih ukrepov in programov za izpopolnjevanje varstva pri delu ter zagotavljajo sredstva, ki so v ta namen potrebna.

II. VARSTVENI UKREPI IN NORMATIVI

9. člen

Varstvene ukrepe in normative, s katerimi se določajo načini in sredstva za odkrivanje, preprečevanje oziroma odstranjevanje vzrokov, zaradi katerih pri delu lahko pride ali je prišlo do poškodb, poklicnih bolezni, drugih bolezni v zvezi z delom in drugih škodljivih posledic za delovno zmožnost, zdravje in življenje delavcev ter druge v ta namen potrebne ukrepe, urejajo in določajo delavci v organizacijah združenega dela in skupnostih s samoupravnimi splošnimi akti.

Varstvene ukrepe in normative je treba dopolnjevati v skladu z izpopolnjevanjem in spremembami tehnološkega in delovnega procesa in v skladu s spremembami delovnih razmer, ki nastajajo z uvedbo novih tehnoloških postopkov, novih delovnih naprav in priprav.

10. člen

Če organizacija združenega dela in skupnost s svojim samoupravnim splošnim aktom spremeni ali nadomesti z izvršilnim predpisom določen ukrep ali normativ, mora o tem obvestiti organ inšpekcije za delo. Organ inšpekcije za delo lahko zahteva poseben preizkus in predlaga razveljavitev takšnega ukrepa ali normativa, če se ugotovi, da s samoupravnim splošnim aktom predvideni varstveni ukrep ali normativ ne zagotavlja varstva pri delu v takem obsegu kot z izvršilnim predpisom določeni varstveni ukrep ali normativ.

11. člen

Organizacija združenega dela in skupnost, ki projektira sredstva za delo, priloži k tehnični dokumentaciji tudi elaborat, v katerem opredeli nevarnosti in škodljivosti za poškodbe ali zdravstvene okvare delavcev, ter navede ukrepe za njihovo odpravljanje oziroma omejitev, predpisane vrednosti, ki zagotavljajo varstvo pri delu, in predpise, ki te ukrepe in varnost določajo (elaborat o varstvu pri delu).

Organizacija združenega dela in skupnost iz prejšnjega odstavka tega člena priloži elaboratu o varstvu pri delu še izjavo o tem, kateri predpisani varstveni ukrepi, normativi, standardi in tehnični predpisi so bili upoštevani pri projektiranju sredstev za delo.

12. člen

Organizacija združenega dela in skupnost, ki dela na gradbenih objektih, namenjenih za delovne in pomožne prostore oziroma tehnološke procese, je dolžna izvajati dela v skladu s tehnično dokumentacijo. O tem, da je objekt zgrajen oziroma tehnološki proces izveden v skladu s tehnično dokumentacijo, izda pismeno izjavo.

Če se po izdaji gradbenega dovoljenja tehnična dokumentacija ali pogoji gradnje tako spremenijo, da pomeni to za objekt, ki se gradi, spremembo elementov, ki vplivajo na varstvo pri delu, pripravi organizacija združenega dela in skupnost iz prejšnjega člena tega zakona pred nadaljevanjem dela na gradbenih objektih ustrezne spremembe elaborata o varstvu pri delu.

Če ni mogoče vzpostaviti tehnološkega procesa v skladu s projektom, organizacija združenega dela in skupnost pred izvedbo spremenjenega tehnološkega procesa pripravi spremembo elaborata o varstvu pri delu.

Spremembe elaborata o varstvu pri delu vsebujejo predvsem:

-

razloge, zaradi katerih so bile potrebne spremembe,

-

opredelitev nevarnosti in škodljivosti, ki izhajajo iz spremembe objekta oziroma tehnološkega procesa in

-

ukrepe za odpravljanje opredeljenih nevarnosti in škodljivosti.

Organizacija združenega dela in skupnost priloži spremenjenemu elaboratu o varstvu pri delu novo izjavo iz drugega odstavka prejšnjega člena.

13. člen

Organizacija združenega dela in skupnost, ki konstruira in izdeluje sredstva za delo, izda o tem, da je upoštevala vse predpisane varstvene ukrepe, normative, standarde in tehnične predpise, spričevalo o varnosti. V spričevalu o varnosti mora navesti vse predpise, ki jih je upoštevala in roke v katerih je potrebno opravljati preiskave in preglede v skladu s 27. členom tega zakona.

14. člen

Organizacija združenega dela in skupnost, ki izbere ponudbo za uvoz, pred sklenitvijo uvoznega posla zagotovi, da sredstva za delo izpolnjujejo vse zahteve glede varstva pri delu.

Organizacija združenega dela in skupnost pred uvozom ugotovi, ali so sredstva za delo izdelana v skladu s predpisanimi varstvenimi ukrepi, normativi, standardi in tehničnimi predpisi. O tem izda pismeno izjavo.

V primeru, da ni predpisanih varstvenih ukrepov, normativov, standardov in tehničnih predpisov, mora organizacija združenega dela in skupnost pridobiti strokovno oceno o tem, ali sredstva za delo izpolnjujejo zahteve glede varstva pri delu.

15. člen

Organizacija združenega dela in skupnost opremi vsako novo izdelano sredstvo za delo z navodilom za varno uporabo, preizkušanje in vzdrževanje, napisanim v slovenskem jeziku.

16. člen

Republiški upravni organ, pristojen za delo, podrobneje določi vsebino listin iz 11., 12., 13. in 14. člena tega zakona in pogoje, ki jih morajo izpolnjevati organizacije združenega dela in skupnosti, ki jih lahko izdajajo.

17. člen

Če organizacija združenega dela in skupnost sama ne more izdelati listin po 13., 14. in 15. členu tega zakona, naroči, da izdela listine pooblaščena organizacija združenega dela iz 42. člena tega zakona. V tem primeru mora biti v listini navedeno, da je izdelana po naročilu organizacija združenega dela in skupnosti.

18. člen

Pristojni organ inšpekcije za delo lahko preverja dokumentacijo o izpolnjevanju zahtev varstva pri delu. V ta namen lahko od pooblaščene organizacije združenega dela iz 42. člena tega zakona zahteva strokovno oceno listin ki so jih izdale organizacije združenega dela in skupnosti po tem zakonu.

Pooblaščena organizacija združenega dela iz 42. člena tega zakona, ki je po naročilu organizacije združenega dela in skupnosti izdelala listine po tem zakonu, ne more izdati strokovnih ocen o teh listinah.

19. člen

Republiški upravni organ, pristojen za delo, predpiše splošne varstvene ukrepe in normative. Če republiški upravni organ pristojen za delo, predpisuje posebne varstvene ukrepe in normative, izda izvršilni predpis v soglasju z republiškim upravnim organom, v čigar pristojnost pretežno spada področje, za katero se predpis izdaja.

20. člen

S splošnimi varstvenimi ukrepi in normativi se določajo pogoji, ki jih morajo izpolnjevati sredstva za delo, delovno okolje in metode ocenjevanja delovnega okolja predvsem glede:

-

zagotavljanja zadostnih delovnih prostorov;

-

zagotavljanja varnih prehodov, transportnih poti in poti za evakuacijo;

-

opremljenosti z varstvenimi napravami in pripravami;

-

varnosti pri delu z električnim tokom;

-

zagotavljanja varnega dela z nevarnimi snovmi;

-

zagotavljanja ustreznih toplotnih razmer;

-

zagotavljanja varstva pred hrupom in vibracijami;

-

zagotavljanja varstva pred nevarnim in drugim neionizirajočim sevanjem;

-

zagotavljanja ustrezne osvetljenosti;

-

zagotavljanja varstva pred zdravju in življenju nevarnimi snovmi;

-

zagotavljanja varstva pred biološkimi škodljivostmi;

-

zagotavljanja neškodljivih fizičnih in psihičnih obremenitev;

-

metod za merjenje kemičnih, fizikalnih in bioloških škodljivosti in mikroklime.

21. člen

S posebnimi varstvenimi ukrepi in normativi se določajo predvsem pogoji glede starosti, spola, strokovne usposobljenosti, delovne zmožnosti, zdravstvenega, telesnega in psihofizičnega stanja ter drugih sposobnosti, ki jih morajo izpolnjevati osebe pri delih oziroma nalogah, ki se izvajajo v posebnih delovnih razmerah, kjer obstajajo večje nevarnosti za poškodbe ali zdravstvene okvare, ter načini izvajanja določenih del in delovnih postopkov z opredelitvijo dolžine trajanja tega dela ter varstvenih naprav in pripomočkov.

III. PRAVICE IN OBVEZNOSTI DELAVCEV IN ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA IN SKUPNOSTI

22. člen

Delavci urejajo varstvo pri delu s samoupravnimi splošnimi akti na podlagi tega zakona, predpisov, izdanih na njegovi podlagi, in drugih predpisov.

S samoupravnim sporazumom o združitvi v delovno organizacijo ali sestavljeno organizacijo združenega dela delavci lahko določajo skupne zadeve s področja varstva pri delu in način urejanja teh zadev.

Delavci in nosilci samostojnega osebnega dela določajo pravice in obveznosti v zvezi z varstvom pri delu s kolektivno pogodbo o delovnih razmerjih med delavci in nosilci samostojnega osebnega dela.

Organizacije združenega dela in skupnosti s področja kmetijstva, ribištva ter gozdarstva in združeni kmetje urejajo s pogodbo pravice in obveznosti glede varstva pri delu, zlasti tiste iz 24., 25. in 26. člena tega zakona.

23. člen

Organizacija združenega dela in skupnost opredeli v srednjeročnem planu cilje in naloge za razvoj varstva pri delu. V letnem programu pa opredeli naloge izvajanja varstva pri delu in za to potrebna materialna sredstva.

24. člen

Organizacija združenega dela in skupnost zagotovi, da je vsak delavec po programu teoretičnega in praktičnega usposabljanja ob prvi in ob vsaki kasnejši razporeditvi na dela oziroma naloge poučen o delovnih razmerah in nevarnostih pri delu, o varstvenih ukrepih, normativih, standardih in tehničnih predpisih, o sredstvih in opremi za osebno varstvo pri delu ter o njihovi uporabi, preizkušanju in vzdrževanju.

25. člen

Organizacija združenega dela in skupnost opravi občasne preizkuse znanja delavcev o varstvu pri delu, da se prepriča, če so usposobljeni za varno opravljanje, vodenje ali nadzorovanje del.

Roke in način občasnih preizkusov iz prejšnjega odstavka tega člena določi organizacija združenega dela in skupnost, vendar ta rok ne sme biti daljši od dveh let za delavce, ki neposredno opravljajo, vodijo in nadzorujejo dela, pri katerih je večja nevarnost poškodb in zdravstvenih okvar, razen pri rudarskih delih, kjer je rok eno leto.

Dokler delavec nima potrebnega znanja in ustrezno opravljenega preizkusa, ne sme samostojno opravljati, voditi ali nadzorovati del.

26. člen

Organizacija združenega dela in skupnost sme uporabljati samo takšna sredstva za delo, ki ustrezajo predpisom o varstvu pri delu in zagotavljajo delavcem varno delo.

Organizacija združenega dela in skupnost zagotovi periodične preiskave kemičnih, fizikalnih in bioloških škodljivosti ter mikroklime in periodične preglede ter preizkuse delovnih priprav in naprav.

27. člen

Organizacija združenega dela in skupnost določi s samoupravnimi splošnimi akti:

-

delovne in pomožne prostore, v katerih je treba v določenih rokih in z določenimi postopki opravljati periodične preiskave;

-

delovne priprave in naprave, ki jih je treba v določenih rokih in na določen način periodično pregledovati in

-

dela oziroma naloge, pri katerih je treba uporabljati sredstva in opremo za osebno varstvo pri delu.

Pri tem upoštevata predvsem:

-

ustreznost konstrukcijskih in funkcionalnih elementov delovnih in pomožnih prostorov;

-

zahteve glede mikroklime in njene ustreznosti pri opravljanju del oziroma nalog;

-

uporabo, izdelovanje in predelovanje nevarnih ali škodljivih snovi, ali nastajanje takih snovi pri delovnem procesu;

-

nastajanje hrupa in vibracij;

-

nastajanje nevarnih sevanj, razen ionizirajočega sevanja;

-

zahteve dela glede ustreznosti naravne oziroma umetne razsvetljave;

-

da roki za opravljanje periodičnih preiskav in pregledov ne smejo biti daljši od treh let od namestitve nove delovne priprave in naprave, začetka uporabe delovnih in pomožnih prostorov in od spremembe tehnološkega procesa, razen če ni s posebnimi predpisi drugače določeno in

-

da roki za periodične preglede in preiskave ne smejo biti daljši od 24 mesecev, če se delovni in pomožni prostori, delovne priprave in naprave, sredstva in oprema za osebno varstvo pri delu uporabljajo v zvezi z deli oziroma nalogami, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem.

28. člen

Inšpektor za delo lahko z odločbo odredi preizkus ali oceno pregledov in periodičnih preiskav pri pooblaščeni organizaciji združenega dela iz 42. člena tega zakona oziroma odredi krajše roke in drugačne postopke periodičnih preiskav in pregledov, pregled in preiskavo še drugih delovnih priprav in naprav ter drugih sredstev za delo, če ugotovi, da gre za večjo nevarnost za poškodbe ali zdravstvene okvare.

Če se pri preizkusu periodičnih preiskav in pregledov iz prejšnjega odstavka tega člena ugotovi, da preizkus ni bil potreben, ker so rezultati opravljenih periodičnih preiskav in pregledov pravilni oziroma v mejah postavljenih normativov in standardov, organizacija združenega dela ali skupnost ne nosi stroškov odrejenega preizkusa ali ocene preiskav in pregledov.

29. člen

Republiški upravni organ, pristojen za delo, določi enotno metodologijo za opravljanje periodičnih preiskav.

Republiški upravni organ, pristojen za delo, lahko zahteva od organizacije združenega dela in skupnosti, da pripravi strokovno podlago za enotno metodologijo in opredelitev pogojev za opravljanje periodičnih preiskav.

30. člen

Na deloviščih, kjer opravlja dela hkrati več organizacij združenega dela in skupnosti, izvajalci del s pismenim dogovorom določijo skupne varstvene ukrepe in normative, skupno organizacijo varstva pri delu ter pravice in obveznosti delavcev, ki so odgovorni za zagotavljanje varnega delovnega okolja in varnih delovnih razmer.

Če na delovišču iz prejšnjega odstavka tega člena delajo tudi delavci nosilcev samostojnega osebnega dela, je dolžna organizacija združenega dela in skupnost v pismeni dogovor vključiti tudi zagotavljanje varstva pri delu teh delavcev in obveznosti takih nosilcev samostojnega osebnega dela.

31. člen

Organizacija združenega dela in skupnost mora posebej z opisom določiti dela oziroma naloge, kjer je večja nevarnost za poškodbe ali zdravstvene okvare, ter kakšne pogoje glede zdravstvene in psihofizične sposobnosti ter strokovne usposobljenosti mora izpolnjevati delavec pri takšnih delih.

Zakon o varstvu pri delu (prečiščeno besedilo)

Časovnica