na dokumentu
Nalaganje dokumenta...
Uredba o zvrsteh naravnih vrednot
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 52-2531/2002, stran 5298 DATUM OBJAVE: 14.6.2002
VELJAVNOST: od 29.6.2002 / UPORABA: od 29.6.2002
RS 52-2531/2002
Verzija
2 / 2
Čistopis se uporablja od 12.7.2003 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 13.2.2026: AKTUALEN.
2531. Uredba o zvrsteh naravnih vrednot
Na podlagi tretjega odstavka 37. člena zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 56/99 in 31/00) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o zvrsteh naravnih vrednot
o zvrsteh naravnih vrednot
1. člen
(splošna določba)
(1)
Ta uredba določa zvrsti naravnih vrednot, način opredeljevanja naravnih vrednot po zvrsteh podrobnejše kriterije za razvrstitev naravnih vrednot na naravne vrednote državnega ali lokalnega pomena, varstvene in razvojne usmeritve ter druga pravila ravnanja za varstvo naravnih vrednot.
(2)
Ta uredba ne določa varstvenih in razvojnih usmeritev za minerale in fosile, ki so naravna vrednota.
2. člen
(določitev zvrsti naravnih vrednot)
(1)
Zvrsti naravnih vrednot se določajo na podlagi lastnosti naravnih vrednot, pri čemer se upoštevajo zlasti značilnosti naravnih pojavov in naravnih oblik.
(2)
Zvrsti naravnih vrednot so:
-
površinska geomorfološka naravna vrednota,
-
podzemeljska geomorfološka naravna vrednota,
-
geološka naravna vrednota,
-
hidrološka naravna vrednota,
-
botanična naravna vrednota,
-
zoološka naravna vrednota,
-
ekosistemska naravna vrednota,
-
drevesna naravna vrednota,
-
oblikovana naravna vrednota in
-
krajinska vrednota.
(3)
Zvrsti naravnih vrednot sta tudi:
-
mineral in
-
fosil.
3. člen
(opis zvrsti naravnih vrednot)
(1)
Površinska geomorfološka naravna vrednota je del narave,
-
ki je z vidika zemeljskega površja izjemen, tipičen, kompleksno povezan, ohranjen, redek, znanstveno-raziskovalno ali pričevalno pomemben in
-
se v naravi pojavlja zlasti kot kraška površinska oblika (žlebič, škraplja, vrtača, uvala, kotlič, udornica, draga, kraško polje, kraški ravnik, kraška planota), ledeniška reliefna oblika (ledeniška morena, krnica, balvan, ledeniška dolina, grbina, prag), rečno-denudacijska oblika (korito, soteska, rečna terasa, poplavna ravnica, vršaj), poligenetska reliefna oblika (vrh, gorski greben, sleme, otok, skalne oblike, kot so naravni most/okno, stena, skalni osamelec) ali obalna reliefna oblika (klif, abrazijski spodmol, terasa).
(2)
Podzemeljska geomorfološka naravna vrednota je del narave,
-
ki je z vidika podzemnih jam izjemen, tipičen, kompleksno povezan, ohranjen, redek, znanstveno-raziskovalno ali pričevalno pomemben in
-
se v naravi pojavlja zlasti kot podzemna jama, ki je zlasti votlina, razpoka, brezno in podzemni rov.
(3)
Geološka naravna vrednota je del narave,
-
ki je z vidika sestave in oblike zemeljske skorje ter procesov v njeni notranjosti in na njenem površju ter z vidika zgodovine Zemlje in evolucije življenja na njej, izjemen, tipičen, kompleksno povezan, ohranjen, redek, znanstveno-raziskovalno ali pričevalno pomemben in
-
se v naravi pojavlja kot del narave iz prejšnje alinee, nahajališče minerala ali fosila, tektonska (prelom, tektonski jarek, tektonska breča, guba), mineraloška (nahajališče minerala), petrološka (izdanek kamnin), paleontološka (nahajališče fosila), stratigrafska (stratigrafsko zaporedje ali meja), glaciološka (ledeniško jezero, morena, balvan), pedološka, hidrogeološka (npr. mineralni izvir) ali sedimentološka (sedimentne teksture, turbiditni tokovi, evaporiti) naravna oblika.
(4)
Hidrološka naravna vrednota je del narave,
-
ki je z vidika tekočih in stoječih voda izjemen, tipičen, kompleksno povezan, ohranjen, redek, znanstveno-raziskovalno ali pričevalno pomemben in
-
se v naravi pojavlja zlasti kot reka, potok, jezero, morje, del reke, potoka, jezera ali morja, ledenik, izvir, slapišče ali slap.
(5)
Botanična naravna vrednota je del narave,