na dokumentu
Portal TFL
TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč
VSL sklep I Cp 2304/2016 - vročitev pisanj pooblaščencu – vabilo pooblaščenca na narok – sprememba naslova odvetniške pisarne – sporočilo spremembe naslova – fikcija vročitve...
SODIŠČE
Višje sodišče v Ljubljani
ODDELEK (*)
Civilni oddelek
DATUM ODLOČBE (*)
5.10.2016
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSL sklep I Cp 2304/2016
INTERNA OZNAKA (*)
VSL0085890
SENAT, SODNIK
Irena Veter (preds.), dr. Vesna Bergant Rakočević (poroč.), Zvone Strajnar
INSTITUT VSRS
vročitev pisanj pooblaščencu – vabilo pooblaščenca na narok – sprememba naslova odvetniške pisarne – sporočilo spremembe naslova – fikcija vročitve – neprofitno stanovanje – določitev najemnika – izselitev iz stanovanja – prenehanje zunajzakonske skupnosti – sklenitev najemne pogodbe po razvezi zakonske zveze – zloraba pravice
PODROČJE VSRS
NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
IZREK
I. Pritožbi se zavrneta in se sklepa sodišča prve stopnje potrdita.
II. Predlagatelj je dolžan nasprotni udeleženki povrniti 392,35 EUR pritožbenih stroškov v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od naslednjega dne dalje do plačila.
II. Predlagatelj je dolžan nasprotni udeleženki povrniti 392,35 EUR pritožbenih stroškov v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od naslednjega dne dalje do plačila.
JEDRO
Odvetnica bi morala sodišču, pred katerim teče postopek, sporočiti spremembo svojega naslova, ne zadošča le obvestilo odvetniški zbornici.
Če sta zakonca oz. partnerja živela v najemniškem stanovanju, naj se po razpadu zakonske oz. partnerske skupnosti zagotovi rešitev stanovanjskega vprašanja tistemu od njiju, čigar problem je nerešen oz. vsaj bolj pereč. Če se zakonca oz. partnerja o tem ne moreta sporazumeti, lahko zahtevata odločitev o tem od sodišča. Gre torej za pravico, ki jo lahko uveljavita drug proti drugemu. To pravico lahko udejanita le za njen pravi namen, kar logično pomeni, do jo lahko uveljavita v nekem časovnem okviru, ki je vezan na razpad njune zveze oz. skupnosti.
Če ob razpadu zveze stanovanjski problem ne nastopi, ker se eden od partnerjev npr. sam odseli in te pravice ni uveljavljal, je ne more uveljavljati po desetih letih, ko denimo izve, da bo partner, ki je ostal v najemniškem stanovanju, to razmerje prekinil, saj je očitno, da stanovanja ob razpadu zveze ni nujno potreboval. Drugačno razumevanje bi pomenilo zlorabo te pravice.
Če sta zakonca oz. partnerja živela v najemniškem stanovanju, naj se po razpadu zakonske oz. partnerske skupnosti zagotovi rešitev stanovanjskega vprašanja tistemu od njiju, čigar problem je nerešen oz. vsaj bolj pereč. Če se zakonca oz. partnerja o tem ne moreta sporazumeti, lahko zahtevata odločitev o tem od sodišča. Gre torej za pravico, ki jo lahko uveljavita drug proti drugemu. To pravico lahko udejanita le za njen pravi namen, kar logično pomeni, do jo lahko uveljavita v nekem časovnem okviru, ki je vezan na razpad njune zveze oz. skupnosti.
Če ob razpadu zveze stanovanjski problem ne nastopi, ker se eden od partnerjev npr. sam odseli in te pravice ni uveljavljal, je ne more uveljavljati po desetih letih, ko denimo izve, da bo partner, ki je ostal v najemniškem stanovanju, to razmerje prekinil, saj je očitno, da stanovanja ob razpadu zveze ni nujno potreboval. Drugačno razumevanje bi pomenilo zlorabo te pravice.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.