Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko Slovenijo...

72. Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko Slovenijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo na področju prometa

Na podlagi prvega odstavka 107. in 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

UKAZ
o razglasitvi Zakona o ratifikaciji sporazuma med Republiko Slovenijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo na področju prometa

Razglašam Zakon o ratifikaciji sporazuma med Republiko Slovenijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo na področju prometa, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 27. julija 1993.

Št. 0100-110/93

Ljubljana, dne 4. avgusta 1993.

Predsednik Republike Slovenije
Milan Kučan l. r.

ZAKON
O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN EVROPSKO GOSPODARSKO SKUPNOSTJO NA PODROČJU PROMETA

1. člen

Ratificira se Sporazum med Republiko Slovenijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo na področju prometa, podpisan v Luksemburgu 5. aprila 1993 v angleškem, danskem, francoskem, grškem, italijanskem, nemškem, nizozemskem, portugalskem, slovenskem in španskem jeziku.

2. člen

Sporazum se v izvirniku v slovenskem in angleškem* jeziku glasi:

SPORAZUM
MED EVROPSKO GOSPODARSKO SKUPNOSTJO IN REPUBLIKO SLOVENIJO NA PODROČJU PROMETA

SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI, v nadaljnjem besedilu "Skupnost", na eni strani in

REPUBLIKA SLOVENIJA, v nadaljnjem besedilu "Slovenija", na drugi strani,

v nadaljnjem besedilu pogodbenici, STA SE

ob upoštevanju Sporazuma o sodelovanju med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Republiko Slovenijo, podpisanega v Luksemburgu dne 5. aprila 1993 in zlasti njegovega 7. člena,

ob upoštevanju, da je za Skupnost, v zvezi z izpopolnjevanjem notranjega trga in izvajanjem skupne prometne politike bistveno, da zagotovi, da bo tranzitni pretok blaga Skupnosti čez določene tretje države ter zlasti Slovenijo kolikor mogoče hiter in učinkovit, neoviran ali nediskriminacijski;

ob upoštevanju, da je Slovenija pripravljena nadaljevati svojo vlogo tranzitne države na podlagi obstoječih medsebojnih pravic in obveznosti glede dostopa do trga in tranzita, ki jih je treba še naprej razvijati;

ob upoštevanju, da se pogodbenici zavedata, da mora biti ključni element sporazuma ustvarjanje prometne infrastrukture, prilagojene njunim medsebojnim potrebam in enakopravnim predpisom, ki bodo urejali dostop na tržišče za njune prevoznike;

ob upoštevanju, da navedena vprašanja pogodbenici lahko globalno rešujeta z medsebojnim tesnim sodelovanjem, predvsem v uvajanju in pri razvoju medsebojno usklajenih ukrepov na področju prometa za zagotovitev obojestranskega dostopa do trgov Skupnosti in Slovenije ter za olajšanje cestnega in železniškega prometa z ustreznimi sredstvi ter na konkurenčni osnovi;

ob upoštevanju, da mora biti ta paket ukrepov usmerjen tudi k varstvu okolja;

ob upoštevanju, da bo v ustreznem prehodnem obdobju na voljo dovolj časa za prilagajanje kakršnimkoli novim določilom, ki bi se pokazala kot potrebna; DOGOVORILI NASLEDNJE:

I. DEL

CILJ, OBSEG IN DEFINICIJE

1. člen

Cilj

Cilj tega sporazuma je vzpodbujanje sodelovanja med pogodbenicama na področju prometa, še zlasti tranzitnega prometa ter v ta namen zagotovitev koordiniranega razvoja prometa med in preko ozemlja pogodbenic, in sicer ob popolni in medsebojno odvisni uporabi vseh določil tega sporazuma.

2. člen

Obseg

1.

Sodelovanje bo obsegalo promet, predvsem cestni, železniški in kombinirani transport in bo vključevalo ustrezno infrastrukturo.

2.

S tem v zvezi ta sporazum vključuje predvsem naslednje:

-

prometno infrastrukturo na ozemlju ene ali druge pogodbenice, v obsegu, ki je potreben za doseganje cilja tega sporazuma;

-

na področju cestnega prometa recipročni dostop do tržišča;

-

osnovne pravne in upravne spremljajoče ukrepe, ki vključujejo komercialne, davčne, socialne in tehnične ukrepe;

-

sodelovanje pri razvoju prometnega sistema, ki mora izpolnjevati zahteve glede varstva okolja;

-

redno izmenjavo informacij o razvoju prometnih politik obeh pogodbenic, zlasti glede prometne infrastrukture.

3.

Pomorski in zračni promet urejajo posebne določbe izjave v prilogi V.

3. člen

Definicije

Za potrebe tega sporazuma so uporabljene naslednje definicije:

a)

tranzitni promet Skupnosti: tranzitni prevoz blaga čez ozemlje Slovenije v državo članico Skupnosti ali iz nje, ki ga opravlja prevoznik s sedežem v Skupnosti;

b)

slovenski tranzitni promet: tranzitni prevoz blaga iz Slovenije čez ozemlje Skupnosti do namembne tretje države ali blaga iz kakšne, tretje države do cilja v Slovenijo, ki ga opravlja prevoznik s sedežem v Sloveniji;

c)

kombinirani promet: prevoz blaga s cestnimi vozili ali transportnimi enotami, ki se. ne da bi raztovorili blago, prevaža med izhodiščnim in namembnim krajem deloma po cesti in deloma po železnici.

II. DEL

INFRASTRUKTURA

4. člen

Splošna določba

Pogodbenici soglašata, da bosta sprejeli medsebojno usklajene ukrepe za razvoj prometne infrastrukture, ki je ključnega pomena za reševanje problemov, ki vplivajo na prevoz blaga skozi Slovenijo, predvsem v smereh jugozahod/severovzhod in severozahod/jugovzhod.

5. člen

Načrtovanje

1.

Za Skupnost in/ali Slovenijo je posebno zanimiv razvoj prednostnih magistralnih cestnih in železniških smeri, ki bo določal uporabo lastnih sredstev Slovenije in sofinanciranje Skupnosti za projekte v teh smereh, in sicer:

-

avtocesta v smeri jugozahod/severovzhod, ki poteka od italijanske meje do Šentilja (na avstrijski meji) preko Postojne, Ljubljane, Celja in Maribora naprej do Lendave (na madžarski meji) skozi Slovensko Bistrico, Ptuj, Ormož in Ljutomer;

-

železniška proga v smeri severozahod/jugovzhod, ki poteka od Jesenic (na avstrijski meji) do Dobove z odcepom do Sežane (na italijanski meji). Z njeno posodobitvijo bo možno na njej vpeljati tehnologijo za kombinirani promet;

-

železniška proga od Ljubljane do Maribora preko Zidanega Mosta in Celja;

-

avtocesta v smeri severozahod/jugovzhod, ki poteka od predora Karavanke (na avstrijski meji) do Bregane (na slovensko-hrvaški meji) preko Ljubljane in Novega mesta;

-

avtocesta Maribor-Ptuj-Macelj.

2.

Pogodbenici sta se sporazumeli, da bo njun skupni cilj čimprejšnja zgraditev glavnih prometnih povezav, ki so navedene v prvem odstavku.

6. člen

Finančni vidiki

1.

Skupnost bo finančno podprla gradnjo potrebne infrastrukture, omenjene v 5. členu. Ta finančni prispevek bo v obliki posojila Evropske investicijske banke ter v katerikoli drugi obliki financiranja, ki lahko zagotovi dodatna sredstva:

2.

Da bi pospešila gradnjo, si bo Komisija Skupnosti, kolikor bo mogoče, prizadevala spodbujati uporabo dodatnih virov, kot so vlaganja določenih držav članic Skupnosti na dvostranski podlagi ali sredstva iz javnih ali zasebnih skladov.

7. člen

Da bi dosegli cilje, zastavljene v 5. členu, bo Skupnost dala Sloveniji na voljo finančna sredstva na podlagi Protokola o finančnem sodelovanju med Skupnostjo in Slovenijo za obdobje od 1. januarja 1993 do 31. decembra 1997.

III. DEL ŽELEZNIŠKI IN KOMBINIRANI PROMET

8. člen

Splošna določba

Pogodbenici bosta sprejeli medsebojno usklajene ukrepe, potrebne za razvoj in spodbujanje, železniškega in kombiniranega prevoza, ki naj bi v prihodnje zagotavljala, da bi se velik del njunega dvostranskega in tranzitnega prometa skozi Slovenijo opravljal v okolju prijaznejših pogojih.

9. člen

Posebni vidiki v zvezi z infrastrukturo

Kot del posodobitve slovenskih železnic bo treba sprejeti potrebne ukrepe za prilagoditev železniškega omrežja kombiniranemu prometu s posebnim poudarkom na razvoju ali gradnji terminalov, prilagoditvi svetlih profilov predorov in zmogljivosti prog, kar zahteva znatna vlaganja.