Zakon o postopku sodnega in izvensodnega varstva...

3205. Zakon o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (ZPSVIKOB)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (ZPSVIKOB)

Razglašam Zakon o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (ZPSVIKOB), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 22. novembra 2019.

Št. 003-02-9/2019-4

Ljubljana, dne 30. novembra 2019

Borut Pahor predsednik Republike Slovenije

Z A K O N
O POSTOPKU SODNEGA IN IZVENSODNEGA VARSTVA NEKDANJIH IMETNIKOV KVALIFICIRANIH OBVEZNOSTI BANK (ZPSVIKOB)

1. člen

(vsebina zakona)

Ta zakon ureja:

-

pristojnost sodišč in posebna pravila postopka, s katerim se nekdanjim delničarjem oziroma delničarkam ali upnikom oziroma upnicam banke, katerih delnice banke ali obveznosti banke so deloma ali v celoti prenehale, ali drugim osebam, katerih pravice so prizadete zaradi učinkov odločbe Banke Slovenije, s katero je bil izrečen izredni ukrep prenehanja kvalificiranih obveznosti banke na podlagi 261.a člena Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 99/10 – uradno prečiščeno besedilo, 52/11 – popr., 9/11 – ZPlaSS-B, 35/11, 59/11, 85/11, 48/12, 105/12, 56/13, 63/13 – ZS-K, 96/13, 25/15 – ZBan-2, 27/16 – ZSJV in 44/16 – ZRPPB; v nadaljnjem besedilu: ZBan-1), (v nadaljnjem besedilu: nekdanji imetniki), omogoča učinkovito sodno varstvo;

-

dostop do dokumentov in podatkov, ki jih je Banka Slovenije upoštevala ali bi jih morala upoštevati pri izreku izrednega ukrepa prenehanja kvalificiranih obveznosti banke, ki je bil izrečen na podlagi 261.a člena ZBan-1 (v nadaljnjem besedilu: izredni ukrep);

-

objavo odločb Banke Slovenije, s katerimi so bili izrečeni izredni ukrepi (v nadaljnjem besedilu: odločba Banke Slovenije), ter način zagotovitve dokumentov in podatkov, ki se nanašajo na izredni ukrep;

-

vpliv tega zakona na postopke, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona in v katerih nekdanji imetniki na podlagi 350.a člena ZBan-1 uveljavljajo zahtevke, da Banka Slovenije povrne škodo, ki naj bi nastala zaradi učinkov odločbe Banke Slovenije;

-

pogoj, postopek in višino izplačila pavšalnega nadomestila fizični osebi, ki je bila nekdanja imetnica kvalificiranih obveznosti iz 2. in 3. točke šestega odstavka 261.a člena ZBan-1.

2. člen

(opredelitev izrazov)

(1)

Izraz »kvalificirana obveznost banke« pomeni enako kot v ZBan-1.

(2)

Izraz »zaupni podatki« pomeni enako kot v zakonu, ki ureja bančništvo.

(3)

Izraz »poslovna skrivnost« pomeni enako kot v zakonu, ki ureja poslovno skrivnost.

(4)

Izraz »osebni podatek« pomeni enako kot v Uredbi (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (UL L št. 119 z dne 4. 5. 2016, str. 1).

(5)

Izraza »centralni depozitar« in »poddepozitar« pomenita enako kot v zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov.

3. člen

(obvezna uporaba tega zakona)

(1)

Nekdanji imetniki lahko uveljavljajo odškodninsko varstvo po 350.a členu ZBan-1 le v skladu s postopkom, ki ga določa ta zakon.

(2)

Ta zakon se ne uporablja, če je s pravnomočno sodno odločbo ugotovljeno, da je bilo v zvezi z odločbo Banke Slovenije storjeno kaznivo dejanje in nekdanji imetnik zatrjuje, da mu je bila škoda povzročena s tem kaznivim dejanjem.

(3)

Ta zakon se ne uporablja za tožbeni zahtevek, s katerim nekdanji imetnik uveljavlja kršitve pojasnilne dolžnosti poslovne banke, niti za druge tožbene zahtevke, s katerimi se ne uveljavlja odškodninsko varstvo po 350.a členu ZBan-1.

(4)

Za nekdanjega imetnika po tem zakonu se ne šteje oseba, ki je nekdanji delničar ali upnik banke, čigar delnice banke ali obveznosti banke so deloma ali v celoti prenehale na podlagi odločbe Banke Slovenije, če je ta oseba uveljavljala tožbeni zahtevek zoper poslovno banko zaradi kršitve pojasnilne dolžnosti in je bila s pravnomočno sodno odločbo ugotovljena ničnost pogodbenega razmerja o prodaji finančnih instrumentov, ki so predstavljali kvalificirane obveznosti banke.

4. člen

(pravica do izplačila pavšalnega nadomestila)

(1)

Fizična oseba, ki je na primarnem trgu pri izdajatelju kupila kvalificirane obveznosti banke iz 2. in 3. točke šestega odstavka 261.a člena ZBan-1 (v nadaljnjem besedilu: vlagatelj) in je bila imetnik teh obveznosti ob njihovem prenehanju na podlagi odločbe Banke Slovenije, je upravičena do izplačila pavšalnega nadomestila, če njeni bruto dohodki v letu 2013 niso presegali 18.278,16 eurov.

(2)

Do izplačila ni upravičen vlagatelj, ki je na drugi pravni podlagi že prejel kakršnokoli poplačilo v zvezi s kvalificiranimi obveznostmi banke iz 2. in 3. točke šestega odstavka 261.a člena ZBan-1.

5. člen

(zahtevek za izplačilo pavšalnega nadomestila)

(1)

Vlagatelj naslovi zahtevek za izplačilo pavšalnega nadomestila (v nadaljnjem besedilu: zahtevek) na Banko Slovenije.

(2)

Zahtevek mora vsebovati:

1.

osebno ime, naslov in davčno številko vlagatelja,

2.

pogodbo o nakupu na dan izdaje (potrdilo o vpisu ob izdaji),

3.

identifikacijske znake instrumentov (izdajatelj, ISIN, število, vrednost ob izdaji),

4.

potrdilo o izbrisu oziroma prenehanju instrumentov na podlagi odločbe Banke Slovenije,

5.

podatek o bruto dohodku vlagatelja v letu 2013,

6.

številko transakcijskega računa vlagatelja,

7.

izjavo, da je seznanjen s kazenskimi posledicami predložitve ponarejene listine.

(3)

Zahtevek se vloži v treh mesecih od dneva uveljavitve tega zakona.

(4)

Banka Slovenije po uradni dolžnosti preveri, ali je vlagatelj nekdanji imetnik in višino bruto dohodka vlagatelja v letu 2013.

6. člen

(postopek odločanja o zahtevku)

(1)

Banka Slovenije v dveh mesecih od prejema popolnega zahtevka izda odločbo. V odločbi opozori vlagatelja na možnost odpovedi tožbenemu zahtevku, na pravno posledico, če se ne odpove tožbenemu zahtevku, na pravno posledico odpovedi, na rok izplačila ter na rok, v katerem lahko vloži tožbo po tem zakonu.

(2)

Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka ni pritožbe in ni dopusten upravni spor, vlagatelj pa lahko vloži tožbo po tem zakonu v sedmih mesecih od vročitve odločbe.

(3)

Vlagatelj se lahko odpove tožbenemu zahtevku po tem zakonu v 15 dneh od vročitve odločbe iz prvega odstavka tega člena. Odpoved mora biti vložena pisno in poslana priporočeno s povratnico.

(4)

Banka Slovenije vlagatelju izplača pavšalno nadomestilo, če se vlagatelj odpove tožbenemu zahtevku. Pavšalno nadomestilo izplača v 15 dneh od prejema odpovedi tožbenemu zahtevku.

(5)

Z izplačilom zneska iz 7. člena tega zakona vlagatelju preneha status nekdanjega imetnika po tem zakonu in ugasne pravica uveljavljanja katerih koli zahtevkov tako iz naslova prenehanja kvalificiranih obveznosti banke na podlagi odločbe Banke Slovenije kot iz naslova ničnosti pravnega posla, na podlagi katerega je pridobil kvalificirane obveznosti banke zaradi kršitve pojasnilne dolžnosti ali na podlagi drugih naslovov.

(6)

Z izplačilom pavšalnega nadomestila vlagatelj izgubi pravico do odškodnine na podlagi 350.a člena ZBan-1.

7. člen

(višina pavšalnega nadomestila)

(1)

Višina pavšalnega nadomestila znaša 80 % vrednosti, ki jo je vlagatelj vplačal ob nakupu kvalificirane obveznosti iz 2. in 3. točke šestega odstavka 261.a člena ZBan-1.

(2)

Znesek izplačila vlagatelju ne sme presegati 20.000 eurov za posamezni red.

(3)

Sredstva za izplačilo pavšalnega nadomestila se zagotavljajo iz namenskih rezerv Banke Slovenije, oblikovanih na podlagi prvega odstavka 40. člena tega zakona.

8. člen

(uporaba zakona, ki ureja pravdni postopek)

Če ta zakon ne določa drugače, se za postopek, ki se vodi po tem zakonu, uporablja zakon, ki ureja pravdni postopek, in sicer se uporabljajo pravila postopka v gospodarskih sporih.

9. člen

(pristojno sodišče)

Za sojenje v postopkih, ki se vodijo na podlagi tega zakona, je izključno pristojno Okrožno sodišče v Mariboru.

10. člen

(javna objava dokumentov)

(1)

Banka Slovenije za vsako banko, ki ji je bil izrečen izredni ukrep, na svoji spletni strani objavi:

-

odločbo, s katero je bil izrečen izredni ukrep;

-

dokumente, iz katerih je razvidna vsebina pogodbenega razmerja med Banko Slovenije in osebo, ki je izdelala ocene vrednosti sredstev banke v skladu s prvim odstavkom 261.b člena ZBan-1;

-

dokumente, iz katerih je razvidna vsebina pogodbenega razmerja med Banko Slovenije in izvajalci pregleda kakovosti sredstev, obremenitvenih testov in cenilcev nepremičnin;

-

poročilo o obremenitvenih testih;

-

povzetke vsebin dokumentov iz tretje, pete, osme in devete alineje prvega odstavka 22. člena tega zakona.

(2)

Banka Slovenije prekrije podatke, ki se v skladu z zakonom štejejo za zaupne ali osebne podatke ali poslovno skrivnost.

(3)

Dokumenti iz prve do četrte alineje prvega odstavka tega člena se objavijo v izvirniku oziroma kot skeniran izvirni dokument. Če je izvirnik v tujem jeziku, Banka Slovenije zagotovi in objavi tudi prevod dokumenta v slovenščini.

11. člen

(virtualna podatkovna soba)

(1)

Ministrstvo, pristojno za finance (v nadaljnjem besedilu: upravljavec podatkovne sobe), za vsako banko, ki ji je bil izrečen izredni ukrep, vzpostavi ločeno virtualno podatkovno sobo, v kateri omogoča dostop do dokumentov iz prvega odstavka 22. člena tega zakona. Za vsako virtualno podatkovno sobo se oblikuje evidenca oseb, ki lahko vstopajo v to sobo. Evidenca se oblikuje na podlagi seznama iz 20. in 21. člena tega zakona, z vnosi pa jo dopolnjuje Agencija za trg vrednostnih papirjev (v nadaljnjem besedilu: Agencija) na podlagi podatkov, prejetih v vlogah za vstop v virtualno podatkovno sobo.

(2)

Virtualna podatkovna soba je zasnovana tako, da:

-

se vstop do virtualne podatkovne sobe omogoči samo osebam, ki jih določa 13. člen tega zakona;

-

je vstop v virtualno podatkovno sobo avtomatiziran in poteka z uporabo kvalificiranih digitalnih potrdil;

-

o tem, ali oseba izpolnjuje pogoj iz prve alineje 13. člena tega zakona, odloči programska rešitev v okviru virtualne podatkovne sobe;

-

omogoča osebi, ki ji je bil v skladu s prvo, drugo, tretjo, četrto, peto ali šesto alinejo 13. člena tega zakona omogočen vstop v virtualno podatkovno sobo, da sama omogoči vstop osebam, ki v virtualno podatkovno sobo vstopajo kot njeni pooblaščenci;

-

se beležijo podatki, v kateri dokument je oseba vpogledala, in čas vsakega vpogleda v posamezen dokument.

(3)

Virtualna podatkovna soba se zapre v petih letih po pravnomočnosti zadnje odločbe, izdane v postopku, ki se vodi na podlagi tega zakona.

12. člen

(evidence osebnih podatkov, ki jih vodi upravljavec podatkovne sobe)

(1)

Zaradi zagotovitve dostopa do dokumentov v virtualni podatkovni sobi in varstva podatkov, ki jih ti dokumenti vsebujejo, vodi upravljavec podatkovne sobe evidence oseb, ki:

-

imajo pravico vstopati v virtualno podatkovno sobo;

-

so imele pravico vstopati v virtualno podatkovno sobo, vendar je ta pravica prenehala;

-

imajo v Republiki Sloveniji pravico opravljati odvetniške storitve oziroma so opravile pravniški državni izpit, pri čemer se evidenca oblikuje na podlagi seznama iz prvega in drugega odstavka 21. člena tega zakona;

-

imajo v Republiki Sloveniji pravico uporabljati naziv pooblaščeni revizor, preizkušeni notranji revizor, pooblaščeni ocenjevalec vrednosti, preizkušeni računovodja ali preizkušeni poslovni finančnik, pri čemer se evidenca oblikuje na podlagi seznamov iz tretjega in četrtega odstavka 21. člena tega zakona;

-

so vstopile v virtualno podatkovno sobo.

(2)

V evidenci iz prve alineje prejšnjega odstavka se za vsako osebo vodi:

-

osebno ime, naslov in davčno številko;

-

podatek, v katero virtualno podatkovno sobo lahko ta oseba vstopi;

-

podatek, ali oseba v virtualno podatkovno sobo vstopa kot nekdanji imetnik, zakoniti zastopnik, pooblaščenec, izvedenec, sodnik, tožnik, Banka Slovenije ali Republika Slovenija;

-

če oseba vstopa kot zakoniti zastopnik oziroma pooblaščenec, podatek o tem, koga zastopa, pri čemer se v evidenci vodita osebno ime ali firma in davčna številka zastopane osebe, ter podatek, da oseba vstopa kot zakoniti zastopnik oziroma pooblaščenec.

(3)

V evidenci iz druge alineje prvega odstavka tega člena se za vsako osebo vodi:

-

osebno ime, naslov in davčna številka;

-

podatek, v katero virtualno podatkovno sobo je ta oseba vstopala;

-

podatek, ali je oseba v virtualno podatkovno sobo vstopala kot nekdanji imetnik, zakoniti zastopnik, pooblaščenec, izvedenec, sodnik, tožnik, Banka Slovenije ali Republika Slovenija;

-

če je oseba vstopala kot zakoniti zastopnik oziroma pooblaščenec, podatek o tem, koga je zastopala, pri čemer se v evidenci vodita osebno ime ali firma in davčna številka zastopane osebe, ter podatek, da je oseba vstopala kot zakoniti zastopnik oziroma pooblaščenec.

(4)

V evidenci iz tretje alineje prvega odstavka tega člena se za vsako osebo vodijo osebno ime, naslov in številka vpisa v imenik Odvetniške zbornice Slovenije oziroma evidenčno knjigo oseb, ki so opravile pravniški državni izpit.

(5)

V evidenci iz četrte alineje prvega odstavka tega člena se za vsako osebo vodijo osebno ime, naslov in registrska številka iz registra, ki ga vodi Agencija za javni nadzor nad revidiranjem (v nadaljnjem besedilu: ANR) oziroma Slovenski inštitut za revizijo (v nadaljnjem besedilu: SIR).

(6)

V evidenci iz pete alineje prvega odstavka tega člena se za vsako osebo vodi:

-

enolična oznaka njenega kvalificiranega digitalnega potrdila;

-

podatek, v katero virtualno podatkovno sobo je ta oseba vstopila;

-

osebno ime, naslov in davčna številka;

-

podatek, v katere dokumente je oseba vpogledala, in datum vsakega vpogleda v posamezen dokument;

-

podatek, ali je oseba v virtualno podatkovno sobo vstopala kot nekdanji imetnik, zakoniti zastopnik, pooblaščenec, izvedenec, sodnik, tožnik, Banka Slovenije ali Republika Slovenija;

-

če je oseba vstopala kot zakoniti zastopnik oziroma pooblaščenec, podatek o tem, koga je zastopala, pri čemer se v evidenci vodijo osebno ime ali firma in davčna številka zastopane osebe, ter podatek, da je oseba vstopala kot zakoniti zastopnik oziroma pooblaščenec;

-

omrežni naslov (IP naslov), s katerega je oseba vstopala v virtualno podatkovno sobo.

(7)

Evidence iz prve do četrte alineje prvega odstavka tega člena se vodijo do zaprtja virtualne podatkovne sobe, evidenca iz pete alineje prvega odstavka tega člena pa deset let po zaprtju virtualne podatkovne sobe.

(8)

Da se zagotovi izvrševanje tega zakona, lahko upravljavec podatkovne sobe dostopa do vseh evidenc iz tega člena. Agencija lahko dostopa do evidenc iz prve do četrte alineje prvega odstavka tega člena, Banka Slovenije pa do evidenc iz prve, druge in pete alineje prvega odstavka tega člena.

13. člen

(osebe, katerim se omogoči vstop v virtualno podatkovno sobo)

Vstop v virtualno podatkovno sobo se omogoči:

Zakon o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (ZPSVIKOB)

Časovnica