Kolektivna pogodba za kemično, nekovinsko in gumarsko...

1493. Kolektivna pogodba za kemično, nekovinsko in gumarsko industrijo Slovenije

V skladu z veljavnimi predpisi in s splošno kolektivno pogodbo za gospodarstvo sklepajo stranke:
– Gospodarska zbornica Slovenije – Združenje za kemično in gumarsko industrijo in Združenje za nekovine in
– Združenje delodajalcev – Sekcija za kemično in gumarsko industrijo in Sekcija za nekovine kot predstavniki delodajalcev, ter
– Sindikati: SSS-Sindikat kemične, nekovinske in gumarske industrije Slovenije in Neodvisnost KNSS-Sindikat kemijske in farmacevtske dejavnosti Slovenije kot predstavniki delojemalcev

KOLEKTIVNO POGODBO
za kemično, nekovinsko in gumarsko industrijo Slovenije

Veljavnost kolektivne pogodbe

Pogodba velja:

A. Krajevno: za območje Republike Slovenije.

B. Stvarno: za vse delodajalce, ki opravljajo dejavnost pretežno v kemični, nekovinski in gumarski industriji. Delodajalec je pravna oziroma fizična oseba, ki na teritoriju Republike Slovenije samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot izključno dejavnost.

C. Osebno: za vse delavce, zaposlene pri organizacijah in delodajalcih, ki opravljajo dejavnost pretežno v kemični, nekovinski in gumarski industriji, če trajno opravljajo delo na območju Republike Slovenije.

Za poslovodne delavce in delavce s posebnimi pooblastili ne veljajo določbe 53. do 68. člena in tarifne priloge, druge določbe pa veljajo, če ni njihova uporaba izrecno izključena s pogodbo o zaposlitvi.

Kolektivna pogodba velja tudi za učence in študente na praksi.

Izraz "delavci" v tej pogodbi pomeni delavce, ki so sklenili delovno razmerje za določen ali nedoločen čas s polnim ali krajšim delovnim časom.

D. Časovno: ta pogodba začne veljati z dnem podpisa.

Ta pogodba se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Vsaka stranka lahko pogodbo pisno odpove, najkasneje tri mesece pred potekom tekočega koledarskega leta. Učinki odpovedi prično teči 1. 1. naslednjega leta. Če pogodba ni odpovedana pred pričetkom zadnjega trimesečja v koledarskem letu, se veljavnost pogodbe podaljša za naslednje leto. Pred odpovedjo je stranka, ki odpoveduje, dolžna pričeti postopek za spremembo oziroma dopolnitev pogodbe.

Tarifna priloga, ki je sestavni del te pogodbe in se nanaša na uresničevanje določb 53. do 64. člena te pogodbe, velja do 31. 12. 1994. Tarifna priloga se sprejme vsako leto najkasneje do 20. 12. za naslednje leto. Če se ne sprejme v tem roku, se veljavnost tarifne priloge podaljša za naslednje leto.

1. PRAVICE IN OBVEZNOSTI ORGANIZACIJE OZIROMA DELODAJALCA IN DELAVCEV

1. člen (SKP 1.)*

Razvrstitev del

Delovna mesta se razvrščajo v devet tarifnih razredov glede na zahtevano strokovno izobrazbo, določeno v aktu o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, in sicer:

I. enostavna dela (nekvalificirani delavci),

II. manj zahtevna dela (priučeni delavci),

III. srednje zahtevna dela (kvalificirani delavci ozkega profila),

IV. zahtevna dela (kvalificirani delavci širokega profila),

V. bolj zahtevna dela (tehniki, poslovodje),

VI. zelo zahtevna dela (strokovni delavci z višješolsko izobrazbo),

VII. visoko zahtevna dela (strokovni delavci z visoko izobrazbo),

VIII. najbolj zahtevna dela (magistri in specializanti),

IX. izjemno pomembna, najbolj zahtevna dela (doktorji znanosti).

Delodajalec je dolžan pred sprejemom akta o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest oziroma njegovih sprememb in dopolnitev pridobiti in obravnavati mnenje sindikatov in se do tega mnenja pisno opredeliti.

* V pogodbi so poleg zaporednih členov napisane tudi številke členov in splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo, na katerega se člen nanaša.

2. člen (SKP 1.)

Tipična dela in naloge

Tipična dela in naloge po tarifnih razredih so:

I. tarifni razred

Enostavna dela, sestavljena iz različnih in kratkotrajnih operacij, ki jih je mogoče zaradi njihove tehnološke značilnosti opravljati po enostavnem postopku in z enostavnimi delovnimi sredstvi.

Za opravljanje teh del je potrebno minimalno znanje. Težišče je v pridobivanju delovnih spretnosti in navad za praktično delo po posebnih vrstah del in delovnih nalog.

Zahtevana izobrazba: praviloma osnovna šola s programom uvajanja v delo.

V to zahtevnostno kategorijo so razvrščeni poklici, kot na primer: kemijski delavec, farmacevtski delavec, gumarski delavec, steklarski delavec, transportni delavec, čistilka.

II. tarifni razred

Delovna mesta, ki vključujejo manj zahtevna dela v proizvodnji, opravljanje delovnih operacij, ki se ponavljajo in izvajajo z enostavnimi ali mehaniziranimi sredstvi, opravljanje manj zahtevnih del pri strojih in napravah, ipd.

Za to raven zahtevnosti je praviloma potrebna osnovnošolska izobrazba z dodatnim verificiranim programom specifičnega usposabljanja.

V to kategorijo spadajo poklici, kot na primer: upravljalec kemijskih strojev in naprav, pripravljalec kemikalij, upravljalec farmacevtskih strojev in naprav, plastilec polimernih snovi, pripravljalec gumarskih polizdelkov, skladiščni delavec, pripravljalec surovin za steklo.

III. tarifni razred

Delovna mesta, v okviru katerih se opravljajo srednje zahtevna, raznovrstna dela na splošnem in tehničnem področju – delo z različnimi stroji, z orodjem in napravami. Za opravljanje teh del se zahteva višja stopnja razumevanja temeljev delovnega procesa, ker so pri opravljanju dela možne nepredvidljive delovne situacije, v katerih delavec sam rešuje nastale probleme.

Zahtevana izobrazba: praviloma osnovna šola in dveletni verificirani program.

Kemijski, farmacevtski in gumarski poklici za III. zahtevnostno stopnjo se ne pridobijo v rednem izobraževanju.

Poklici drugih usmeritev pa so na primer: steklopihalec – krogličar, oblikovalec in obdelovalec brusov, oblikovalec keramike, konfekcionar manj zahtevnih gumarskih izdelkov, brizgalec, obnavljalec pnevmatik (izobraževanje z internim usposabljanjem), strugar, strojni obdelovalec kovin, pomožni administrator, pomožni vzdrževalec električnih instalacij ipd.

IV. tarifni razred

Delovna mesta, ki vključujejo zahtevna in raznovrstna dela v pripravi proizvodnje, v izvajanju tehnoloških procesov, v kontroli, vzdrževanju strojev in naprav ter administrativna dela. Na teh delovnih mestih se zahteva poklicno praktično in teoretično znanje o laboratorijskem delu, uravnavanju delovanja procesnih naprav, predelavi umetnih materialov ipd. ter v večji meri samostojno reševanje konkretnih manjših problemov.

Za to raven zahtevnosti ustreza znanje, praviloma pridobljeno v programih triletnega izobraževanja.

V to kategorijo so razvrščeni poklici, kot na primer: kemijski procesničar, kemijski laborant, plastikar, galvanizer, farmacevtski procesničar, izdelovalec zahtevnih gumarskih izdelkov, konfekcionar gumarskih izdelkov, izdelovalec upogljivih laminatov, keramik, steklopihač, brusilec kristalnega stekla, ključavničar, strugar, orodjar, avtoličar, tehnični risar, administrator, prodajalec, skladiščnik, vzdrževalec ipd.

V. tarifni razred

Delovna mesta, ki vključujejo zahtevnejša raznovrstna dela v neposredni proizvodnji; v pripravi dela, storitvena dela, tehnično-administrativna dela, dela, vezana na poslovne funkcije, vodenje obratov, izmen itd. Za opravljanje teh del je potrebno poglobljeno strokovno znanje določene usmeritve ter znanje s področja organizacije dela in varstva pri delu.

Za to raven zahtevnosti praviloma ustreza znanje, pridobljeno v programih štiriletnega izobraževanja.

Značilni poklici te kategorije so na primer: kemijski tehnik, farmacevtski tehnik, gumarski tehnik, gumarski delovodja, delovodja-elektrotehnik, tehnik elektronik, operater na računalniku, programski tehnik, ekonomski tehnik.

VI. tarifni razred

Delovna mesta, v okviru katerih se opravljajo zelo zahtevna dela priprave, spremljanja, kontrole, organiziranja, analiziranja delovnih procesov, dalje operativno in strokovno vodenje delovnih procesov ter vodenje na posameznih področjih poslovanja.

Za to raven zahtevnosti praviloma ustreza pridobljeno znanje v programih višješolskega izobraževanja.

Značilni poklici te kategorije so na primer: inženir kemijske tehnologije, inženir farmacije, varnostni inženir, inženir strojništva, inženir elektroenergetike, inženir računalništva, višji upravni delavec, ekonomist, inženir organizacije dela itd.

VII. tarifni razred

Delovna mesta, v okviru katerih se opravljajo visoko zahtevna dela načrtovanja, analiziranja, organiziranja razvoja, delovnih procesov, oblikovanja novih teoretičnih in praktičnih rešitev, vodenja poslovanja, strokovnega vodenja delovnih procesov, svetovanja ipd.

Za to raven zahtevnosti praviloma ustreza znanje, pridobljeno v programih visokošolskega izobraževanja.

Značilni poklici te kategorije so: diplomirani inženir kemijske tehnologije, diplomirani inženir kemije, diplomirani kemijski procesni inženir, diplomirani inženir farmacije, diplomirani inženir strojništva, diplomirani inženir elektrotehnike, diplomirani ekonomist, diplomirani pravnik, diplomirani inženir organizacije dela itd.

VIII. tarifni razred

Delovna mesta, v okviru katerih se opravljajo visoko zahtevna dela pri pripravi, analitičnem proučevanju, raziskovanju proizvodnje, poslovnih in podobnih procesov. Visoko zahtevna dela v zvezi z znanstvenimi raziskavami, oblikovanje novih teoretičnih in praktičnih rešitev, spremljanje, oblikovanje in prenos sistema kompleksnih informacij, ipd.

Za to raven zahtevnosti ustreza praviloma znanje, pridobljeno po zaključku visokošolskega izobraževanja v programih specializacij ali v programih za pridobitev magisterija.

V to kategorijo spadajo na primer: diplomirani inženir kemijske tehnologije – specialist za petrokemijo, silikatno kemijo; diplomirani kemijski procesni inženir -specialist za projektiranje kemijskih procesov in naprav, petrokemijske procese; diplomirani inženir farmacije -specialist za biofarmacijo, preizkušanje zdravil, radiofarmacijo, farmacevtsko kemijo, sanitarno kemijo, klinično farmacijo, toksikološko kemijo itd., magister kemijske tehnologije, magister kemijskega procesnega inženirstva, magister farmacije, magister ekonomije ipd.

IX. tarifni razred

Delovna mesta, ki vključujejo visoko zahtevna, samostojna svetovalna znanstveno-raziskovalna dela, vodilna dela v velikih organizacijah s področja gospodarstva in družbenih dejavnosti.

Teoretično in praktično znanje in sposobnosti, ki omogočajo nova dognanja na posebno zahtevnih strokovnih področjih, načrtovanje in koordiniranje znanstvenih raziskovanj velikih gospodarskih in drugih delovnih sistemov, reševanje najzapletenejših problemov in oblikovanje modelov za prenos teh rešitev v prakso.

V to zahtevnostno kategorijo so praviloma uvrščeni doktorji znanosti ter vodilna in vodstvena dela.

3. člen (SKP 2.)

Posebni pogoji za sklenitev delovnega razmerja

Delovne izkušnje se lahko določijo kot poseben pogoj za sklenitev delovnega razmerja, če so glede na zahtevano strokovno izobrazbo, znanje in zmožnosti potrebne zaradi vrste, zahtevnosti in odgovornosti dela.

Zahtevane delovne izkušnje lahko znašajo do 5 let.

4. člen (SKP 3.)

Objava delovnega mesta

V objavi oziroma razpisu delovnega mesta je potrebno navesti:

-

firmo in sedež delodajalca,

-

čas, za katerega se sklepa delovno razmerje,

-

posebne pogoje za sklenitev delovnega razmerja,

-

rok za prijavo kandidata,

-

rok, v katerem mora biti kandidat obveščen o izbiri.

Kandidat, ki ni bil izbran, ima v roku, določenem za ugovor, pravico, do vpogleda v podatke, ki so bili z objavo zahtevani kot pogoj in na podlagi katerih je bila opravljena izbira.

5. člen (SKP 4.)

Organi, ki odločajo o potrebi po sklenitvi delovnega razmerja in opravijo izbiro med kandidati

Sklep o potrebi po sklenitvi delovnega razmerja sprejme poslovodni organ.

Izbiro med kandidati opravi poslovodni organ ali organ, določen s splošnim aktom delodajalca.

6. člen (SKP 5.)

Prenos pooblastil

Poslovodni organ lahko prenese posamično pooblastilo za odločanje o posamičnih pravicah in obveznostih ter odgovornostih delavcev na delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v organizacijah z več kot 50 zaposlenimi delavci.

Vsa pooblastila za odločanje o vseh pravicah in obveznostih ter odgovornostih delavcev (splošno pooblastilo), o katerih lahko odloča poslovodni organ, se lahko prenesejo na delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, če ima najmanj višjo strokovno izobrazbo ustrezne smeri in najmanj dve leti delovnih izkušenj, praviloma s kadrovskega področja.

Pred prenosom pooblastil iz drugega odstavka tega člena je poslovodni organ dolžan zahtevati mnenje sindikatov v zvezi s prenosom pooblastila.

7. člen (SKP 6.)

Pogodba o zaposlitvi

S pogodbo o zaposlitvi delavec in organizacija oziroma delodajalec uredita naslednja vprašanja:

-

sklenitev, nastop in trajanje delovnega razmerja,

-

delovno mesto, za katero se sklepa delovno razmerje, naziv delovnega mesta ter tarifni in plačilni razred, v katerega je delovno mesto razvrščeno,

-

poskusno delo (če se zahteva),

-

pripravništvo (če se delovno razmerje sklepa s pripravnikom),

-

kraj opravljanja dela,

-

delovni čas, odmori, počitki in dopust,

-

ukrepi za posebno varstvo delavcev,

-

izobraževanje,

-

osnovna plača, dodatki in nadomestila,

-

način ugotavljanja delovne uspešnosti (norma, akord, premije, ocenjevanje,...),

-

način spremembe pogodbe,

-

druge pravice in obveznosti organizacije oziroma delodajalca in delavca.

Za delavce, ki pri svojem delu pridobivajo tehnično-tehnološka znanja, poslovna znanja in vzpostavljajo poslovne zveze, lahko pogodba o zaposlitvi vsebuje konkurenčno klavzulo ter medsebojne obveznosti delodajalca in delojemalca (odškodnina, odmena,...).

Delavca je potrebno pred podpisom pogodbe o zaposlitvi seznaniti z vsebino kolektivnih pogodb, ki določajo njegove pravice in obveznosti.

Organizacija oziroma delodajalec mora te kolektivne pogodbe hraniti na mestu, dostopnem vsem delavcem.

Delavec lahko kadarkoli zahteva vpogled v vsebino kolektivnih pogodb, organizacija oziroma delodajalec pa mu tega ne sme odreči.

Minimum obveznih elementov pogodbe o zaposlitvi je:

-

pogodbeni stranki

-

vrsta delovnega razmerja (nedoločen čas, določen čas...)

-

stopnja izobrazbe

-

tarifni razred

-

razporeditev na delovno mesto

-

vrednostni oziroma plačilni razred – osnovna plača

-

določilo, da ima delavec možnost kadar koli preveriti, na kakšni podlagi so mu določene posamezne pravice (dolžina dopusta, posamezni elementi plače,...)

-

kraj opravljanja dela, vendar le v primerih, da se delo opravlja izven sedeža delodajalca.

Ostale elemente pogodbe definira podjetje glede na svojo specifičnost v podjetniški kolektivni pogodbi oziroma aktih podjetja.

8. člen (SKP 7.)

Poskusno delo

Organ, ki odloči o sprejemu delavca v delovno razmerje, lahko določi poskusno delo in način spremljanja poskusnega dela ter sprejme oceno o uspešnosti poskusnega dela. Poskusno delo ne sme trajati dlje, kot je določeno v objavi.

Če delavec po svoji volji odpove delovno razmerje v času poskusnega dela, se šteje za dan prenehanja delovnega razmerja dan, ko delavec poda pismeno odpoved.

Trajanje poskusnega dela za posamezna dela znaša:

-

za dela I. do III. tarifnega razreda največ en mesec,

-

za dela IV. tarifnega razreda največ dva meseca,

-

za dela V. tarifnega razreda največ tri mesece,

-

za dela VI., VII, VIII. in IX. tarif, razreda največ šest mesecev.

9. člen (SKP 7.)

Delavec mora prejeti sklep o prenehanju delovnega razmerja na podlagi negativne ocene o poskusnem delu najkasneje zadnji dan poskusnega dela, sicer se šteje, da je uspešno opravil poskusno delo.

10. člen (SKP 8.)

Pripravništvo

Pripravništvo se določi za različno dolga obdobja glede na stopnjo strokovne izobrazbe, če poseben zakon ne določa drugače:

-

za dela IV. in V. stopnje strokovne izobrazbe največ 6 mesecev,

-

za dela VI. stopnje strokovne izobrazbe največ 9 mesecev,

-

za dela VII. stopnje strokovne izobrazbe največ 12 mesecev.

Pripravništvo se podaljša, če opravičena odsotnost delavca, ki opravlja pripravništvo za dela IV. in V. stopnje strokovne izobrazbe, traja najmanj 14 dni, za dela VI. stopnje najmanj 21 dni in za dela VII. stopnje najmanj 28 dni. Pripravništvo se podaljša za toliko časa, kolikor traja opravičena odsotnost delavca.

Delavcu-pripravniku, ki opravlja pripravništvo tako, da dela s krajšim delovnim časom od polnega, se v odvisnosti od dolžine delovnega časa čas pripravništva podaljša največ za tri mesece (IV. in V. stopnja), štiri mesece (VI. stopnja), oziroma največ za šest mesecev (VII. stopnja).

Pripravništvo poteka po programu, ki ga pripravi mentor ali ustrezna strokovna služba.

Hkrati s sklepom o izbiri pripravnika določi organ, pristojen za sprejem sklepa o sklenitvi delovnega razmerja, tudi trajanje pripravniške dobe in mentorja.

V pogodbi o zaposlitvi pripravnika se določi način spremljanja in ocenjevanja pripravništva.

Pripravniška doba se lahko na predlog mentorja skrajša.

Strokovni izpit vsebuje preizkus znanja stroke in delovnega področja, za katero se je pripravnik usposabljal, ter splošni del – znanje o podjetju, delovnih razmerjih ipd., kar predpiše organizacija.

Pripravništva ni potrebno opravljati delavcu, ki je v nadaljnjem izobraževanju ob delu ali iz dela dosegel višjo stopnjo izobrazbe v okviru svojega poklica ali stroke.

Delavcu, ki se je ob delu ali iz dela izobraževal v drugi stroki ali za drug poklic in je že opravil pripravniški izpit, se pripravniška doba skrajša za čas trajanja splošnega dela pripravniškega programa, opraviti pa mora le posebni del pripravniškega izpita.

Pripravnik opravlja pripravniški izpit najkasneje do izteka pripravniške dobe. Če pripravniškega izpita ne opravi, ga ima pravico opravljati v roku, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od 45 dni. Če pripravniškega izpita tudi drugič ne opravi, mu delovno razmerje preneha z dnem, ko ga ni opravil.

11. člen (SKP 9.)

Postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti za opravljanje del in postopek ugotavljanja pričakovanih rezultatov dela (23. člen zakona o delovnih razmerjih)

Poslovodni organ lahko začne postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti ter postopek ugotavljanja pričakovanih rezultatov dela le na podlagi predhodno zbrane dokumentacije, ki mora izkazovati delavčevo uspešnost pri delu za obdobje najmanj 30 dni delavčeve prisotnosti na delu.

Poslovodni organ opravi z delavcem razgovor, v katerem se delavec izreče o ugotovitvah poslovodnega organa. O tem razgovoru se vodi zapisnik.

Delavcu je potrebno poslati vabilo na razgovor z navedbo, da gre za postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta, h katerim je razporejen.

O začetku postopka mora biti obveščen tudi sindikat, če je delavec njegov član.

Delavec ima pravico do vpogleda v strokovno dokumentacijo, na podlagi katere se je začel postopek.

Direktor opredeli naloge za obdobje od enega do največ 3 mesecev, odvisno od zahtevnosti del, ter tekoče spremlja doseganje količine in kakovosti opravljanja del. Na osnovi teh rezultatov na koncu obdobja direktor odloči o delavčevem znanju in zmožnostih za opravljanje del, na katera je razporejen.

Po opravljenem postopku preverjanja znanja v primeru negativne ocene lahko direktor podjetja – družbe sprejme sklep o razporeditvi delavca na druga dela, ki ustrezajo njegovemu znanju oziroma zmožnosti. V primeru, če se ugotovi, da v podjetju – družbi ni del oziroma delovnega mesta, ki bi ustrezalo znanju in zmožnostim delavca, delavcu preneha delovno razmerje.

V času poskusnega dela in pripravništva postopka ugotavljanja znanja in zmožnosti ni mogoče voditi.

Postopek je javen.

Sklep o prenehanju delovnega razmerja delavca, ki nima zahtevanega znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta, izreče organ, določen s statutom oziroma splošnim aktom.

Organ, določen s statutom oziroma splošnim aktom, ne sme izreči delavcu sklepa o prenehanju delovnega razmerja, če mu ni omogočil enakega obsega in možnosti za izobraževanje kot drugim delavcem, ki opravljajo dela na enakih oziroma podobnih delovnih mestih.

Zoper sklep, s katerim se ugotovi, da delavec nima potrebnega znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta in s katerim je razporejen na drugo delovno mesto, ki ustreza njegovemu znanju in zmožnostim oziroma s katerim se odloči o prenehanju delovnega razmerja, lahko delavec poda ugovor na organ, ki odloča o pravicah delavcev na drugi stopnji.

12. člen (SKP 10.)

Razporejanje delavcev

Delavec je dolžan začasno opravljati delo, ki ne ustreza vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe, znanja in zmožnosti v primeru višje sile (naravnih ali drugih nesreč, pri katerih je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje), reševanja človeških življenj in zdravja, nenadnega kvara surovin in materiala, ki povzroča popolni ali delni zastoj delovnega procesa v organizaciji, ter v primeru nenadne krajše odsotnosti drugega delavca in v primeru okvare delovnih naprav in obratov.

Delavec prejme v vseh primerih razporeditev, ko je zaradi izjemnih okoliščin razporejen na dela in naloge, ki ne ustrezajo vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe, znanju in zmožnostim, oziroma ko je razporejen na nižje vrednotena dela in naloge, enako plačo, kot jo prejema na svojem delovnem mestu, oziroma plačo, ki je zanj ugodnejša.

Razporeditev v skladu s tem členom lahko traja le toliko časa, dokler trajajo v 1. odstavku navedene okoliščine.

Sklep o razporeditvi delavcev v skladu s predhodnim odstavkom sprejme poslovodni organ podjetja – družbe ali od njega pooblaščeni delavec. Ugovor delavca na ta sklep ne zadrži izvršitve sklepa.

Delavca ni mogoče razporediti iz kraja v kraj brez njegove privolitve v naslednjih primerih:

-

če razporeditev lahko vpliva na bistveno poslabšanje delavčevega zdravja,

-

če bi zaradi tega trajala pot na delo in z dela v normalnih okoliščinah z javnimi prevoznimi sredstvi:

-

za matere delavke oziroma delavke-(ce) samohranilke-(ce) z otrokom do treh let starosti, delavce, ki negujejo težje prizadete družinske člane in delavke-(ce), ki jim manjka do redne upokojitve do pet let; skupaj več kot 2 uri dnevno.

-

za druge delavce: skupaj več kot 3 in pol ure dnevno.

V primerih, naštetih v 2. alineji petega odstavka, je organizacija oziroma delodajalec dolžan delavcu povrniti celotne stroške prevoza na delo in z dela z javnimi prevoznimi sredstvi.

Če razporeditev delavca iz kraja v kraj brez njegove privolitve zaradi oddaljenosti kraja dela zahteva spremembo delavčevega prebivališča, mu je potrebno zagotoviti enakovredne bivalne pogoje in možnost šolanja otrok (osnovno in srednje šolstvo).

13. člen (SKP 10.)

Delavcu, ki je začasno razporejen v drugo organizacijo oziroma k drugemu delodajalcu, v njegovi organizaciji mirujejo pravice iz delovnega razmerja, razen pravice do izobraževanja, pravice do reševanja stanovanjskega vprašanja in disciplinskega postopka.

Za čas te razporeditve delavec ne more prejemati manjše osnovne plače, povečane za dodatek za delovno dobo, kot jo je prejemal pred razporeditvijo.

14. člen (SKP 11.)

Prevzem na delo v drugo organizacijo

Delavec je lahko prevzet na delo v drugo organizacijo oziroma k delodajalcu (15. člen zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja) pod naslednjimi pogoji:

-

da se v organizaciji ukine določena dejavnost v celoti in iz tega razloga preneha potreba po delu vseh delavcev določene organizacijske enote oziroma določenega poklicnega profila,

-

da druga organizacija oziroma delodajalec vse delavce zaposli na delovnih mestih, ki ustrezajo strokovni izobrazbi, znanju in zmožnostim prevzetih delavcev,

-

da se delovna doba delavca, ki je prevzet na delo v drugo organizacijo oziroma k drugemu delodajalcu, kot podlaga za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja upošteva, kot da delavec ni spremenil zaposlitve.

Pogodbo o prevzemu delavcev na delo skleneta organa upravljanja v obeh organizacijah oziroma delodajalcih na podlagi predhodnega mnenja sindikata, katerega član je delavec.

15. člen (SKP 12.)

Delo na domu

Medsebojna razmerja, pravice, obveznosti in pogoji opravljanja dela na domu se uredijo med delavcem in organizacijo oziroma delodajalcem s pogodbo o zaposlitvi.

Delavec, ki dela na domu, ima enake upravljalske pravice kot delavci, ki delajo v organizaciji oziroma pri delodajalcu.

Organizacija oziroma delodajalec in delavec določita s pogodbo nadomestilo za uporabo delavčevih sredstev najmanj v višini amortizacije.

Organizacija oziroma delodajalec sta dolžna zagotavljati varne delovne razmere in varno delovno okolje ter nadzorovati varnost pri delu.

V času trajanja delovnega razmerja delavca brez njegove privolitve ni mogoče razporediti na delo na domu.

16. člen (SKP 13.)

Določanje in reševanje presežnih delavcev

Začasno prenehanje potreb po delavcih (začasni presežki)

Začasni presežki se lahko ugotavljajo samo v primeru, če zaradi tehnoloških, organizacijskih oziroma ekonomskih razlogov delavcem začasno, za dobo do 6 mesecev, ni možno zagotoviti dela na delovnem mestu, za katero so sklenili delovno razmerje, oziroma jih začasno razporediti za opravljanje drugih del v podjetju – družbi.

Obstoj začasnega presežka delavcev ugotovi direktor podjetja oziroma delodajalec, ki tudi določi delovna mesta in število delavcev, za katere začasno ni možno zagotoviti dela.

Konkretne delavce, ki so začasni presežek, ter ukrepe, ki se bodo uporabili za razrešitev teh presežkov, določi:

-

direktor podjetja – družbe oziroma delodajalec, če gre za manjše število delavcev;

-

organ upravljanja, če gre za večje število delavcev.

Program razreševanja presežnih delavcev mora biti finančno ovrednoten.

Za večje število presežnih delavcev se šteje, če je v zaporednih 45 koledarskih dneh nepotrebnih najmanj:

-

10 delavcev v podjetju – družbi z do 100 delavci;

-

10% delavcev v podjetju – družbi s 100 do 300 delavci;

-

30 delavcev v podjetju – družbi z več kot 300 delavci.

Pred sprejemom odločitve iz tretjega odstavka tega člena je direktor podjetja – družbe, delodajalec oziroma organ upravljanja dolžan posredovati sindikatom v podjetju – družbi pismeno obrazložitev vzrokov za uvedbo začasnih presežkov, podatke o delovnih mestih, na katerih začasno ni dela, o delavcih, ki naj bi bili začasni presežek, in o predlaganih ukrepih, zahtevati mnenje sindikatov, ter to mnenje skupaj s predstavniki sindikatov obravnavati.

17. člen (SKP 13.)

Začasen presežek delavcev se rešuje predvsem s sledečimi ukrepi:

-

z začasno, vendar najdalj za šest mesecev, razporeditvijo delavca na drugo delovno mesto v podjetju -družbi, za katero se zahteva višja, enaka ali za eno stopnjo nižja strokovna izobrazba;

-

z začasno, vendar najdalj za šest mesecev, razporeditvijo delavca v drugo podjetje – družbo na delovno mesto, za katero se zahteva enaka ali za eno stopnjo nižja strokovna izobrazba;

-

s skrajševanjem delovnega časa v okviru zakonsko določenega delovnega časa;

-

s skrajševanjem delovnega časa manj kot 36 ur na teden s pravico delavca do nadomestila plače za čas do polnega delovnega časa;

-

z napotitvijo delavca na prekvalifikacijo oziroma dokvalifikacijo s pravico do nadomestila plače.

Nadomestilo plače iz predhodnega odstavka ne sme biti manjše od osnovne plače delavca, povečane za dodatek za delovno dobo.

V primeru iz prve, druge, tretje ali četrte alinee prvega odstavka tega člena ima delavec pravico do plače po dejanskem delu. Ta plača mora biti najmanj 20% višja od nadomestila plače, ki bi ga delavec prejel, če bi bil ta čas napoten na čakanje na delo doma.

V primeru, da začasnega presežka delavcev ni možno reševati na drug način, je možno delavce napotiti na čakanje na delo doma s pravico do nadomestila plače po tej pogodbi.

18. člen (SKP 13.)

Pri določitvi konkretnih delavcev, ki so začasni presežek, in pri izbiri ukrepov se v vseh primerih, razen če so začasno presežni vsi delavci v posamezni enoti, morajo upoštevati kriteriji, ki jih je sprejel organ upravljanja v podjetju. V primeru, če podjetje nima določenih kriterijev, mora z dnem uveljavitve te pogodbe upoštevati kriterije iz priloge 1.

Temeljni kriterij za ohranitev zaposlitve je delovna uspešnost delavca. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci, ki dosegajo večjo delovno uspešnost. V primeru enake delovne uspešnosti se zapovrstjo (v primeru enakega prvega kriterija se upošteva drugi kriterij, potem tretji itd.) upoštevajo naslednji kriteriji za ohranitev stalnosti zaposlitve:

-

2. kriterij: strokovna izobrazba oziroma usposobljenost za delo (v primeru enake delovne uspešnosti obdrži delovno mesto tisti delavec, ki ima višjo izobrazbo oziroma večjo strokovno usposobljenost);

-

3. kriterij: daljše delovne izkušnje;

-

4. kriterij: daljša delovna doba;

-

5. kriterij: slabše zdravstveno stanje delavca, poklicne bolezni oziroma poškodbe, pridobljene z delom v podjetju;

-

6. kriterij: slabše socialno stanje (dohodek na družinskega člana, število nepreskrbljenih otrok, zaposlenost družinskih članov, opravljanje obrtne dejavnosti kot postranskega poklica, opravljanje kmetijske dejavnosti, lastništvo oziroma solastništvo zasebnih oziroma mešanih podjetij).

Podjetje mora delavce obveščati o vseh aktivnostih, povezanih z nastankom in reševanjem presežkov delavcev, delavci pa morajo biti osebno seznanjeni z možnimi načini reševanja svojega delovnega položaja.

19. člen (SKP 13.)

V primeru, da poslovodni organ, delodajalec oziroma organ upravljanja oceni, da bo delo določenega števila delavca nepotrebno za čas, krajši od 3 mesecev, se lahko kriteriji za izbor delavcev, katerih delo postane začasno nepotrebno, ne upoštevajo, pač pa se odločbe o čakanju na delo doma izdajo tako, da se delavci v največji možni meri izenačijo glede posledic zaradi začasno nepotrebnega dela.

Delavce se v tem primeru sme začasno razporediti na čakanje največ pol delovnih dni v mesecu. Posamezne odločbe v okviru te odločitve izdajo pristojni pooblaščeni delavci. Določilo tega člena se lahko uporabi večkrat za posamezno organizacijsko enoto, vendar največ skupno 3 mesece v letu.

20. člen (SKP 13.)

Za začasne presežke se ne smejo opredeliti delavci, ki jim delovno razmerje miruje (služenje vojaškega roka, opravljanje funkcije) in delavci, ki so opravičeno odsotni z dela (bolniška, porodniški dopust, redni oziroma izredni dopust itd.), in sicer za čas te odsotnosti z dela.