Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov na območju občine Jesenice

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 62-2476/2013, stran 7353 DATUM OBJAVE: 22.7.2013

VELJAVNOST: od 6.8.2013 / UPORABA: od 6.8.2013

RS 62-2476/2013

Verzija 3 / 3

Čistopis se uporablja od 18.7.2020 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 13.2.2026: AKTUALEN.

Časovnica

Na današnji dan, 13.2.2026 je:

  • ČISTOPIS
  • AKTUALEN
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 18.7.2020
    DO nadaljnjega
Format datuma: dan pika mesec pika leto, na primer 20.10.2025
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
2476. Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov na območju občine Jesenice
Na podlagi prvega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 74. člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO-1, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08 in 57/12) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov na območju občine Jesenice

1. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(1)

Ta uredba določa vodovarstveno območje za vodno telo vodonosnikov (v nadaljnjem besedilu: vodovarstveno območje), ki se uporablja za oskrbo prebivalstva s pitno vodo in se nahaja na območju občine Jesenice in občine Kranjska Gora, ter vodovarstveni režim.

(2)

Ta uredba določa tudi notranja območja znotraj vodovarstvenega območja.

2. člen

(1)

Vodovarstveno območje sestavljajo območja zajetij in notranja območja, ki so prikazana na publikacijski karti iz priloge 1, ki je sestavni del te uredbe.

(2)

Območja zajetij so določena okoli zajetih izvirov Potoki, Koničev stan, Zabukovje, Pod smreko (Medji dol), Izvir pod Golico, Plavški Rovt in Predor Karavanke ter črpalne vrtine V-2 Plavški Rovt. Na karti iz prejšnjega odstavka so območja zajetih izvirov prikazana z znakom, ki je pravokotnik modre barve, zajeti izviri Predor Karavanke pa še z dodano številko stacionaže, in območje črpalne vrtine z znakom, ki je krog modre barve.

(3)

Notranja območja se delijo na najožja vodovarstvena območja z najstrožjim vodovarstvenim režimom, ožja vodovarstvena območja s strožjim vodovarstvenim režimom in širša vodovarstvena območja z milejšim vodovarstvenim režimom.

(4)

Notranja območja iz prejšnjega odstavka so prikazana na publikacijski karti iz prvega odstavka tega člena in so označena na naslednji način:

-

najožje območje z oranžno barvo in oznako »VVO I«,

-

ožje območje z rumeno barvo in oznako »VVO II« in

-

širše območje z zeleno barvo in oznako »VVO III«.

(5)

Območja zajetih izvirov Predor Karavanke se določijo s stacionažami 315, 2875, 2982 in 3028.

(6)

Najožje vodovarstveno območje za zajete izvire Predor Karavanke se določi tudi v predoru Karavanke, in sicer:

-

za zajetje na stacionaži 315 med stacionažama 229 in 489, opredeljenima s koordinatami y: 422732 in x: 146233 ter y: 422756 in x: 146491 (koordinate so določene v Gauss-Kruegerjevem koordinatnem sistemu);

-

za zajetja na stacionaži 2875, 2982 in 3028 med stacionažama 2775 in 3285, opredeljenima s koordinatami y: 423853 in x: 148494 ter y: 424103 in x: 148938 (koordinate so določene v Gauss-Kruegerjevem koordinatnem sistemu).

3. člen

(1)

Vodovarstveno območje, notranja območja in območje zajetja ter njihove geografske meje so prikazani na digitalnem podatkovnem sloju za raven merila 1:5 000 v državnem koordinatnem sistemu in vključujejo zlasti naslednje podatke, ki so del vodnega katastra:

-

identifikacijsko številko vodovarstvenega območja, notranjih območij in območja zajetja,

-

šifro posameznega notranjega območja in območja zajetja ter oznako in ime notranjega območja in območja zajetja,

-

površino vodovarstvenega območja, notranjih območij in območja zajetja,

-

datum določitve oziroma uveljavitve vodovarstvenega območja, notranjih območij in območja zajetja ter

-

opombe.

(2)

Vodovarstveno območje se evidentira v vodnem katastru kot atributni del digitalne zbirke podatkov.

(2)

Seznam zemljiških parcel oziroma njihovih delov (v nadaljnjem besedilu: parcele) na vodovarstvenem območju je v prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe. Seznam parcel je povzet po digitalnem zemljiškem katastru iz oktobra 2012, ki ga vodi Geodetska uprava Republike Slovenije.

(3)

Ne glede na prejšnji odstavek je za zajete izvire Predor Karavanke seznam parcel v prilogi 2 te uredbe, ki je povzet po digitalnem zemljiškem katastru iz februarja 2014, ki ga vodi Geodetska uprava Republike Slovenije.

(5)

Parcele na vodovarstvenem območju se ne smejo združevati s parcelami, ki imajo drugačen vodovarstveni režim, ali s parcelami zunaj vodovarstvenega območja.

2. UKREPI, PREPOVEDI IN OMEJITVE GLEDE RABE VODE

4. člen

(1)

Na najožjem vodovarstvenem območju je prepovedana raba podzemne vode iz vodnih virov, ki se varujejo s to uredbo, razen za javno oskrbo s pitno vodo.

(2)

Na ožjem in širšem vodovarstvenem območju se lahko podeli vodna pravica za rabo vode iz vodnih virov, ki se varujejo s to uredbo, če to ne vpliva na količino in kakovost vode, ki se rabi ali je namenjena za javno oskrbo s pitno vodo.

3. UKREPI, PREPOVEDI IN OMEJITVE GLEDE GRADNJE

5. člen

(1)

Na območju zajetja je prepovedana gradnja, razen gradnje, ki je namenjena za javno oskrbo s pitno vodo in je zanjo pridobljeno vodno soglasje.

(2)

Na območju zajetja je prepovedano opravljanje dejavnosti, ki bi lahko vplivale na spremembo lastnosti ali kakovost pitne vode, razen dejavnosti, ki je namenjena za javno oskrbo s pitno vodo.

6. člen

(1)

Na notranjih območjih sta prepovedani gradnja in izvedba gradbenih del.

(2)

Ne glede na prejšnji odstavek je na notranjih območjih dovoljena rekonstrukcija obstoječih ali gradnja novih vojaških objektov, objektov za zaščito in reševanje ob naravnih in drugih nesrečah ter objektov za varnost, če se pri rekonstrukciji ne spremenita velikost in namembnost objekta in če sprememba rabe objekta ali gradnja novega objekta ne pomeni povečanja tveganja za onesnaženje vodnega telesa in če je pri rekonstrukciji ali gradnji novega objekta k projektnim rešitvam iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja po predpisih o graditvi objektov izdano vodno soglasje ter so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda.

(3)

Ne glede na prvi odstavek tega člena so na notranjih območjih zaradi zagotavljanja varnosti, rednosti in nemotenosti zračnega prometa dovoljena vzdrževalna dela na sistemih in napravah navigacijskih služb zračnega prometa v skladu s predpisi, ki urejajo letalstvo, in predpisi, ki urejajo graditev objektov, ter se za izvajanje teh del izda vodno soglasje, če so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda.

(4)

Ne glede na prvi odstavek tega člena je na notranjih območjih dovoljena odstranitev objektov ob hkratni ukinitvi internega kanalizacijskega omrežja.

(5)

Ne glede na prvi odstavek tega člena je na širšem vodovarstvenem območju zajetja Predor Karavanke dovoljeno izvajanje vzdrževanja objekta ter vzdrževalnih del v javno korist na železniški infrastrukturi v skladu s predpisi, ki urejajo graditev, in se za izvajanje teh del izda vodno soglasje, če so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda.

6.a člen

(1)

Ne glede na določbe 5. in 6. člena te uredbe je na območju zajetja in na notranjih območjih za zajete izvire Predor Karavanke dovoljena gradnja cestnega predora ter z njim povezane ureditve in naprave, če je gradnja v skladu s predpisi, ki urejajo umeščanje predora v prostor, in se izda vodno soglasje, če je iz analize tveganja za onesnaženje razvidno, da je to tveganje zaradi gradnje, izvajanja gradbenih del in obratovanja cestnega predora sprejemljivo, in so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda, ter če so upoštevani naslednji posebni pogoji:

-

predor mora biti izveden tako, da je preprečeno vsakršno izpiranje ali izcejanje onesnaževal iz predora v podzemno vodo;

-

zagotoviti je treba učinkovito dreniranje zaledne kamninske (hribinske) podzemne vode;

-

za izvedbo tesnilnih sistemov (tesnilne zavese, injektiranje, uporaba brizganega betona) se uporablja beton z nealkalnimi pospeševalci vezanja. Pri gradnji se za beton lahko uporabljajo le tisti dodatki, ki ne vsebujejo škodljivih snovi za tla, vodno okolje in zdravje ljudi;

-

zagotoviti je treba ukrepe za čim manjše zmanjšanje prepustnosti kamnine v vodonosniku. Če se zaradi gradnje ta prepustnost manjša, je treba izvesti dodatne (globinske) drenažne ukrepe;

-

zajete izvire Predor Karavanke je treba preurediti tako, da se količine vode ohranijo ali povečajo, pri čemer se ne sme spremeniti njena kakovost. Če se zaradi gradnje cestnega predora ter z njim povezanih ureditev in naprav zajeti izviri Predor Karavanke poškodujejo ali uničijo, je treba vzpostaviti novo zajetje za javno oskrbo s pitno vodo s tehnično ustreznimi objekti, ki morajo ustrezati standardom za zajem in distribucijo pitne vode, pri čemer mora biti zagotovljeno vzdrževanje objektov in naprav v zajetjih;

-

zagotoviti je treba monitoring podzemne vode, s katerim se spremlja vpliv gradnje in obratovanja predora na kakovost in količino podzemne vode;

-

odpadne vode se ne smejo mešati z zajetimi izviri ali zalednimi vodami;

-

med gradnjo in obratovanjem je treba vse odpadne vode iz predorov zajeti in odvesti z vodovarstvenega območja. Za preprečitev izgube odpadnih voda v vodonosnik morajo biti odvodni jarki utrjeni in zatesnjeni;

-

med gradnjo je na območju gradbišča parkiranje, vzdrževanje naprav in opreme ter pretakanje goriva na neutrjenih površinah ali utrjenih površinah, ki nimajo zagotovljenega zbiranja in odvajanja odpadnih voda, prepovedano;

-

uporaba gradbenih odpadkov za zapolnjevanje kavern je prepovedana;

-

med gradnjo in obratovanjem cestnega predora je treba o morebitni nesreči, vdoru vode ali mulja in kakršnem koli izlitju nemudoma obvestiti upravljavca zajetih izvirov Predor Karavanke;

-

z analizo tveganja in zaščitnimi ukrepi morajo biti seznanjeni upravljavec zajetih izvirov Predor Karavanke, izvajalci obvezne občinske javne službe za oskrbo s pitno vodo v občinah Jesenice in Kranjska Gora ter Občina Jesenice in Občina Kranjska Gora, ki morajo dati mnenje v postopku pridobivanja vodnega soglasja.

7. člen

(1)

Ne glede na prvi odstavek prejšnjega člena je na najožjem vodovarstvenem območju za zajetje Plavški Rovt za kmetijo z identifikacijsko številko kmetijskega gospodarstva KMG-MID 100352307 ali njenega pravnega naslednika dovoljena rekonstrukcija obstoječih stanovanjskih in nestanovanjskih objektov, namenjenih izvajanju kmetijske dejavnosti, in se izda vodno soglasje, če so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda, in če so upoštevane prepovedi in pogoji glede odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadnih voda.

(2)

Ne glede na prvi odstavek prejšnjega člena je na najožjem vodovarstvenem območju za zajetje Plavški Rovt za kmetijo z identifikacijsko številko kmetijskega gospodarstva KMG-MID 100323207 ali njenega pravnega naslednika dovoljeno izvesti posege za osušitev kmetijskega zemljišča in se izda vodno soglasje, če so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda.

(3)

Ne glede na prvi odstavek prejšnjega člena je na najožjem vodovarstvenem območju za zajetje Izvir pod Golico dovoljena rekonstrukcija obstoječe tovorne žičnice za oskrbo planinske koče in se izda vodno soglasje, če so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda.

8. člen

(1)

Ne glede na prvi odstavek 6. člena te uredbe je na ožjem vodovarstvenem območju za zajetji Plavški Rovt in Planina pod Golico dovoljena rekonstrukcija obstoječih stanovanjskih in nestanovanjskih objektov, namenjenih izvajanju kmetijske dejavnosti, ter se izda vodno soglasje, če so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda.

(2)

Ne glede na prvi odstavek 6. člena te uredbe je na ožjem vodovarstvenem območju za zajetje Izvir pod Golico na Golici dovoljena rekonstrukcija obstoječega objekta za turistične namene in se izda vodno soglasje, če iz analize tveganja za onesnaženje izhaja, da so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda.

(3)

Ne glede na prvi odstavek 6. člena te uredbe sta na ožjem vodovarstvenem območju za zajetje Planina pod Golico dovoljena rekonstrukcija in vzdrževanje obstoječih počitniških hiš ter se izda vodno soglasje, če so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda.

(4)

Rekonstrukcija objektov iz tega člena je dovoljena, če so upoštevane prepovedi in pogoji glede odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadnih voda.

9. člen

(1)

Ne glede na prvi odstavek 6. člena te uredbe je na širšem vodovarstvenem območju za zajetje Pod smreko (Medji dol) dovoljena rekonstrukcija pastirskega stanu na planini Seča in se izda vodno soglasje, če so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda.

(2)

Ne glede na prvi odstavek 6. člena te uredbe je na širšem vodovarstvenem območju za zajete izvire Predor Karavanke dovoljena rekonstrukcija pastirskih koč na planinah Dovška Rožca, Jeseniška Rožca in Lengarjev rovt in se izda vodno soglasje, če so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda.

9.a člen

(1)

Ne glede na 6. člen te uredbe je na širšem vodovarstvenem območju za zajetje Predor Karavanke dovoljena gradnja železniškega predora s pripadajočo prometno signalizacijo in opremo ter inštalacijami in se izda vodno soglasje oziroma mnenje v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, če:

-

je iz rezultatov analize tveganja za onesnaženje, ki se izdela za vse načrtovane objekte, razvidno, da so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na vodni režim ter stanje površinskih in podzemnih voda, zlasti na kakovost in količino podzemne vode, ter da je tveganje za onesnaženje zaradi tega posega sprejemljivo,

-

občini Jesenice in Kranjska Gora podata izjavo, iz katere je razvidno, da sta seznanjeni z gradnjo predora, ter