Uredba o kriterijih za izračunavanje višine nadomestila...

1361. Uredba o kriterijih za izračunavanje višine nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora in o načinu njegovega plačila

Na podlagi tretjega odstavka 157. člena zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02) izdaja Vlada Republike Slovenije

U R E D B O
o kriterijih za izračunavanje višine nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora in o načinu njegovega plačila

1. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(predmet uredbe)

Ta uredba določa kriterije za izračunavanje višine nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo), kjer se izvaja ali je izvedena nedovoljena gradnja in ureja način njegovega plačila.

2. člen

(stopnja degradacije in uzurpacije prostora)

Stopnja degradacije in uzurpacije prostora se ugotavlja in vrednoti na podlagi značilnosti območja, kjer je nedovoljena gradnja ter na podlagi značilnosti in vrste nedovoljene gradnje same.

3. člen

(pomen izrazov)

Posamezni izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo:

1.

»značilnost območja« pomeni, kakšna vrsta namenske rabe prostora in izrabe kapacitete prostora ter kakšna vrsta in stopnja varovanja je zanj predpisana z izvedbenim prostorskim aktom oziroma varstvenim režimom;

2.

»značilnost nedovoljene gradnje« pomeni, na kakšen način se izvaja oziroma je bila nedovoljena gradnja izvedena, čemu je namenjena, kolikšen je njen obseg, kolikšna je njena izgrajenost oziroma dokončanost, kakšna je zahtevnost izvajanja del ter kakšna je skladnost takšne gradnje s predpisano namensko rabo prostora in oblikovalskimi pogoji;

3.

»vrsta nedovoljene gradnje« pomeni, ali predstavlja nedovoljena gradnja nelegalno gradnjo, neskladno gradnjo, nevarno gradnjo ali nelegalni kop;

4.

»nezazidljivo zemljišče« je zemljišče, ki leži izven poselitvenega območja oziroma je zemljišče, za katerega ni z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njem možna gradnja;

5.

»zazidljivo zemljišče« je zemljišče, ki je znotraj poselitvenega območja oziroma je zemljišče, za katerega je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njem možna gradnja, kakor tudi zemljišče, na katerem stoji objekt, zgrajen na podlagi gradbenega dovoljenja;

6.

»izraba kapacitete prostora« je z izvedbenim prostorskim aktom določen faktor izrabe določene vrste gradbenih parcel: v primeru stavbe je faktor izrabe delež bruto etažnih površin glede na celotno površino gradbene parcele, v primeru gradbenega inženirskega objekta pa je faktor izrabe delež površine, ki ga predstavlja tlorisna površina (fundus) takšnega objekta glede na celotno površino njegove gradbene parcele.

2. UGOTAVLJANJE IN VREDNOTENJE ZNAČILNOSTI OBMOČJA Z NEDOVOLJENO GRADNJO

4. člen

(kriteriji za ugotavljanje in vrednotenje značilnosti območja)

Značilnost območja, kjer je izvedena ali se izvaja nedovoljena gradnja, se ugotovi in ovrednoti po:

1.

vrsti namenske rabe prostora,

2.

vrsti izrabe kapacitete prostora in

3.

vrsti in stopnji varovanja.

5. člen

(vrsta namenske rabe prostora)

Območje, kjer je izvedena ali se izvaja nedovoljena gradnja, se glede na namensko rabo točkuje, če gre za:

1.

za nezazidljivo zemljišče s točkami T1 = 160;

2.

za zazidljivo zemljišče s točkami T1 = 80.

6. člen

(izraba kapacitete prostora)

(1)

Območje, kjer je izvedena ali se izvaja nedovoljena gradnja, se točkuje, če je za gradbeno parcelo določen faktor izrabe presežen ali zmanjšan:

1.

za več kot 100% s točkami T2 = 30;

2.

za manj kot 100% s točkami T2 = 10.

(2)

Če je nedovoljena gradnja na območju, ki se ureja z lokacijskim načrtom, faktor izrabe pa ni določen, se šteje, da je faktor izrabe zmanjšan za več kot 100%.

(3)

Če je nedovoljena gradnja na območju, ki se ureja z občinskim prostorskim redom, razmerje med bruto etažno površino stavbe in celotno površino zemljiške parcele, na kateri takšna stavba stoji, pa znaša več kot 1.0, se šteje, da je faktor izrabe presežen za več kot 100%. Če pa je nedovoljena gradnja na območju, ki se ureja z občinskim prostorskim redom, razmerje med bruto etažno površine stavbe in celotno površino zemljiške parcele, na kateri takšna stavba stoji, pa je manjša od 1.0, se šteje, da je faktor izrabe presežen za manj kot 100%.

(4)

Če je pri stavbi svetla višina med dvema nadstropjema višja od 2,80 metra, a nižja od 5,00 metrov, se dobljeno število točk T2 pomnoži s faktorjem 1,5. Če pa je pri stavbi svetla višina med dvema nadstropjema višja od 5 metrov, se dobljeno število točk T2 pomnoži s faktorjem 2.

7. člen

(vrsta in stopnja varovanja)

(1)

Območje, kjer je izvedena ali se izvaja nedovoljena gradnja, se glede na vrsto in stopnjo varovanja točkuje, če gre za:

1.

območje kmetijskih zemljišč:

-

ki so najprimernejša za kmetijsko obdelavo – prvo območje s točkami T3 = 60,

-

ki so manj primerna za kmetijsko obdelavo T3 = 40;

2.

območje gozda:

-

ki je razglašen kot varovalni gozd s točkami T3 = 120,

-

ki je razglašen kot gozd s posebnim pomenom s točkami T3 = 80,

-

ki ni razglašen kot varovalni gozd oziroma gozd s posebnim pomenom in ni vključen v poselitveno območje s točkami T3 = 40;

3.

vodovarstveno območje:

-

v najožjem varovalnem pasu s točkami T3 = 160,

-

v ožjem varovalnem pasu s točkami T3 = 120,

-

v širšem varovalnem pasu s točkami T3 = 40;

4.

območje pridobivanja rudnin:

-

v raziskovalnem ali pridobivalnem prostoru s točkami T3 = 40;

5.

območje, ki je varovano po predpisih o ohranjanju narave:

a)

v narodnem parku:

-

na osrednjem območju s točkami T3 = 160,

-

na širšem območju s točkami T3 = 120;

b)

v regijskem in krajinskem parku s točkami T3 = 80;

c)

v naravnem rezervatu ali območju naravnega spomenika s točkami T3 = 140;

d)

v strogem naravnem rezervatu s točkami T3 = 180;

6.

območje, ki je varovano po predpisih o kulturni dediščini:

-

za kulturne spomenike državnega pomena s točkami T3 = 160,

-

za kulturne spomenike lokalnega pomena s točkami T3 = 120;

7.

območje, ki je varovano po predpisih o upravljanju z vodami ter vodnimi in priobalnimi zemljišči:

a)

v vodnem zemljišču:

-

tekoče celinske vode 1. reda s točkami T3 = 140,

-

tekoče celinske vode 2. reda s točkami T3 = 80,

-

stoječe celinske vode 1. reda (jezera, vključno s presihajočim) s točkami T3 = 180,

-

stoječe celinske vode 2. reda (jezera, ribniki, mlake, močvirja in drugi naravni vodni zbiralniki) s točkami T3 = 90,

-

morja s točkami T3 = 200;

b)

v priobalnem zemljišču:

-

tekoče celinske vode s točkami T3 = 60,

-

stoječe celinske vode s točkami T3 = 100,

-

morja s točkami T3 = 160.

(2)

Če se nedovoljena gradnja lahko točkuje po več osnovah iz prejšnjega odstavka, se dobljene točke seštevajo.

(3)

Dobljeno število točk T3 iz prejšnjega odstavka se pomnoži s faktorjem 3, če nedovoljena gradnja v skladu s predpisi o varstvu okolja predstavlja poseg v okolje, za katerega je presoja vplivov na okolje obvezna. Če pa nedovoljena gradnja v skladu s predpisi o varstvu okolja predstavlja poseg v okolje, za katerega je presoja vplivov na okolje obvezna, kadar dosega ali presega določen obseg, pa se dobljeno število točk T3 iz prejšnjega odstavka pomnoži s faktorjem 2.

3. UGOTAVLJANJE IN VREDNOTENJE GLEDE NA ZNAČILNOST NEDOVOLJENE GRADNJE

8. člen

(kriteriji za ugotavljanje in vrednotenje značilnosti nedovoljene gradnje)

Značilnost nedovoljene gradnje se ugotovi in ovrednoti po:

1.

načinu izvajanja del,

2.

namenu nedovoljene gradnje,

3.

obsegu nedovoljene gradnje,

4.

izgrajenosti oziroma dokončanosti nedovoljene gradnje,

5.

zahtevnosti izvajanja del,