2080. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI-A)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI-A)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI-A), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 20. junija 2014.
Ljubljana, dne 30. junija 2014
Borut Pahor l.r. Predsednik Republike Slovenije
Z A K O N
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O IZENAČEVANJU MOŽNOSTI INVALIDOV (ZIMI-A)
V Zakonu o izenačevanju možnosti invalidov (Uradni list RS, št. 94/10) se četrta alineja tretjega odstavka 8. člena spremeni tako, da se glasi:
»-
na to, da se pri ponujanju blaga in storitev, ki so na voljo javnosti, če je to potrebno, zagotovijo primerna podpora, zlasti z drugo osebo (bralci, tolmači slovenskega znakovnega jezika, tolmači za gluhoslepe), oznake v brajici ter podatki v lahko čitljivi in razumljivi obliki.«.
Drugi odstavek 17. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Minister oziroma ministrica (v nadaljnjem besedilu: minister), pristojen za invalidsko varstvo, s predpisom podrobneje določi tehnične pripomočke iz prejšnjega odstavka, pogoje za njihovo pridobitev, njihovo dobo trajanja, vrednost posameznega tehničnega pripomočka in standarde kakovosti pripomočkov ter način vzdrževanja. Za enostavnejše tehnične pripomočke se štejejo pripomočki, katerih vrednost ne presega 500 eurov, za zahtevnejše tehnične pripomočke pa tisti, katerih vrednost presega 500 eurov.«.
Peti odstavek 19. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(5) V odločbi iz drugega in tretjega odstavka tega člena mora biti natančno opredeljeno, do kakšnega pripomočka je invalid upravičen in kolikšna je višina sredstev, ki se sofinancirajo.«.
Za 19. členom se doda nov 19.a člen, ki se glasi:
»19.a člen
(vrednotnica za plačilo tehničnega pripomočka)
(1)
Upravna enota upravičencu izda vrednotnico za nabavo tehničnega pripomočka po pravnomočnosti odločbe o priznanju pravice do tehničnega pripomočka.
(2)
Vrednotnica za plačilo tehničnega pripomočka vsebuje številko vrednotnice, ime in priimek upravičenca, tehnični pripomoček, do katerega je invalid upravičen, ter vrednost posameznega tehničnega pripomočka, določena s predpisom iz 17. člena tega zakona, delež vrednosti tehničnega pripomočka, ki se sofinancira invalidu, podatke potrebne za plačilo in nadzor pravilnosti plačila in podpis invalida ter dobavitelja tehničnega pripomočka. Podroben opis vrednotnice in način plačila se določi v predpisu iz 17. člena tega zakona.
(3)
Če upravičenec vrednotnico izgubi ali se vrednotnica po naključju uniči, jo mora upravičenec preklicati v Uradnem listu Republike Slovenije. Po preklicu vrednotnice, upravičenec lahko pri upravni enoti zahteva izdajo nove vrednotnice. Preklicane vrednotnice ni mogoče predložiti v plačilo.
(4)
Tehnični pripomoček lahko invalid kupi pri katerem koli dobavitelju tehničnih pripomočkov v Republiki Sloveniji in ga delno ali v celoti plača z vrednotnico.«.
Prvi, drugi in tretji odstavek 20. člena se spremenijo tako, da se glasijo:
»(1)
Sredstva za sofinanciranje plačila tehničnega pripomočka za invalida se zagotavljajo v višini 85 odstotkov vrednosti posameznega tehničnega pripomočka, določenega s predpisom iz 17. člena tega zakona. Za invalida, ki prejema denarno socialno pomoč po predpisih, ki urejajo področje socialnega varstva, in za invalide, ki jim je priznan status po predpisih, ki urejajo družbeno varstvo duševno in telesno prizadetih oseb, se zagotovi plačilo pripomočkov v celotni vrednosti posameznega tehničnega pripomočka.
(2)
Sredstva za sofinanciranje tehničnih pripomočkov zagotavlja ministrstvo, pristojno za invalidsko varstvo.
(3)
Dobavitelj tehničnih pripomočkov enkrat mesečno izda račun za tehnične pripomočke ministrstvu, pristojnemu za invalidsko varstvo. Računu morajo biti obvezno priložene vrednotnice za nabavo tehničnih pripomočkov, na podlagi katerih je invalidom dobavil tehnične pripomočke.«.
V 21. členu se zamenja vrstni red drugega in tretjega odstavka tako, da dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek, dosedanji tretji odstavek pa drugi odstavek.
Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Invalidu iz prvega odstavka tega člena se v primeru nakupa novega prilagojenega vozila prizna sofinanciranje nakupa vozila. Sofinanciranje teh stroškov upravičenec lahko uveljavlja v višini in po postopku iz 22. člena tega zakona.«.
Četrti odstavek, ki postane peti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(5) V predpisu iz drugega odstavka 17. člena tega zakona se podrobneje opredelijo način prilagoditve vozila iz prvega in drugega odstavka tega člena, pogoji za prilagoditev, doba trajanja, vrednost posamezne prilagoditve vozila in standardi kakovosti prilagoditve ter način vzdrževanja. Za enostavnejše prilagoditve vozila se štejejo prilagoditve, katerih skupna vrednost ne presega 1.000 eurov, za zahtevnejše prilagoditve pa tiste, katerih skupna vrednost presega 1.000 eurov.«.
Besedilo 22. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1)
Vlogo za plačilo stroškov prilagoditve vozila vloži invalid na kateri koli upravni enoti v Republiki Sloveniji.
(2)
Če gre za enostavno prilagoditev, upravna enota z liste izvedencev imenuje izvedenca, ki oblikuje načrt prilagoditve vozila. Listo izvedencev imenuje minister, pristojen za invalidsko varstvo.
(3)
V primeru zahtevnejših prilagoditev pripravi izvedensko mnenje Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – Soča (v nadaljnjem besedilu: inštitut), ki individualno za vsakega invalida pripravi natančno opisan načrt predelave ali prilagoditve vozila (v nadaljnjem besedilu: načrt prilagoditve vozila).
(4)
Pri pripravi izvedenskega mnenja izvedencev posameznik in inštitut izhajata iz najenostavnejše, najcenejše, vendar funkcionalno učinkovite rešitve. Načrt prilagoditve vozila mora biti tudi finančno ovrednoten. V načrtu prilagoditve vozila mora biti naveden tudi datum, ko je invalid zadnjič uveljavil prilagoditev vozila.
(5)
V kolikor invalid želi dražjo rešitev od rešitve v izvedenskem mnenju, se le-ta na zahtevo invalida izvede, razliko v stroških med dražjo izvedbo in izvedbo po izvedenskem mnenju krije invalid.
(6)
Izvedenca iz drugega in tretjega odstavka tega člena morata načrt prilagoditve vozila pripraviti najpozneje v 30 dneh od dneva, ko ju upravna enota zaprosi za pripravo načrta prilagoditve vozila.
(7)
Sredstva za izdelavo načrta prilagoditve vozila se zagotovijo v proračunu Republike Slovenije. Stroški izdelave načrta prilagoditve vozila se plačujejo po cenah, ki jih določi minister, pristojen za invalidsko varstvo.
(8)
Upravna enota na podlagi načrta prilagoditve vozila izda odločbo, s katero odloči o odobritvi plačila stroškov prilagoditve vozila. V odločbi mora biti natančno opredeljeno, do kakšne prilagoditve vozila je invalid upravičen in kolikšna je višina sredstev, ki se sofinancirajo, ter ali je invalid brezposeln, samozaposlen ali zaposlen.
(9)
Upravna enota upravičencu izda vrednotnico za odobritev plačila prilagoditve vozila po pravnomočnosti odločbe o odobritvi stroškov plačila prilagoditve vozila.
(10)
Zoper odločbo upravne enote je dovoljena pritožba na ministrstvo, pristojno za invalidsko varstvo. Pri odločanju o pritožbi ministrstvo, pristojno za invalidsko varstvo, lahko pridobi nov načrt prilagoditve vozila.
(11)
Po opravljeni prilagoditvi vozila izvedenca iz drugega in tretja odstavka tega člena potrdita ustreznost in pravilnost opravljene prilagoditve vozila ter o tem izdata potrdilo. Vsebino potrdila se podrobneje opredeli v predpisu iz drugega odstavka 17. člena tega zakona.«.
Za 22. členom se dodajo novi 22.a, 22.b, 22.c, 22.d, 22.e in 22.f člen, ki se glasijo:
»22.a člen
(vrednotnica za plačilo prilagoditve vozila)
(1)
Vrednotnica za plačilo prilagoditve vozila vsebuje številko vrednotnice, ime in priimek upravičenca, vrsto prilagoditve vozila, do katere je invalid upravičen, vrednost posamezne prilagoditve vozila, določene s predpisom iz 17. člena tega zakona, delež vrednosti prilagoditve vozila, ki se sofinancira invalidu, ter podatke, potrebne za plačilo in nadzor pravilnosti plačila in podpis invalida ter izvajalca prilagoditve vozila. Podroben opis vrednotnice in način plačila se določi v predpisu iz 17. člena tega zakona.
(2)
Če upravičenec vrednotnico izgubi ali se vrednotnica po naključju uniči, jo mora upravičenec preklicati v Uradnem listu Republike Slovenije. Po preklicu vrednotnice, upravičenec lahko pri upravni enoti zahteva izdajo nove vrednotnice. Preklicane vrednotnice ni mogoče predložiti v plačilo.
(3)
Prilagoditev vozila lahko invalid izvede pri katerem koli izvajalcu prilagoditve vozila v Republiki Sloveniji. Plačilo prilagoditve sofinancira s predložitvijo vrednotnice za odobritev plačila prilagoditve vozila.
22.b člen
(sredstva za prilagoditev vozila)
(1)
Sredstva za prilagoditev vozila se zagotovijo v višini 85 odstotkov vrednosti posamezne prilagoditve, določene s predpisom iz 17. člena tega zakona. Za invalida, ki je prejemnik denarne socialne pomoči po predpisih, ki urejajo področje socialnega varstva, ter za invalida, ki mu je priznan status po predpisih, ki urejajo družbeno varstvo duševno in telesno prizadetih oseb, se zagotovi plačilo stroškov prilagoditve vozila v celotni vrednosti stroškov posamezne prilagoditve vozila.
(2)
Sredstva za sofinanciranje nakupa novega prilagojenega vozila se invalidu zagotovijo v višini 85 odstotkov vrednosti razlike med ceno enakega tipa novega neprilagojenega vozila in novega prilagojenega vozila, vendar največ do višine odobrenega plačila stroškov iste vrste prilagoditve vozila, določenega v skladu s predpisom iz drugega odstavka 17. člena tega zakona.
(3)
Sredstva za prilagoditev vozila invalida, ki ni zaposlen, se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije, za zaposlenega ali samozaposlenega invalida pa sredstva zagotavlja Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: sklad).
(4)
Izvajalec prilagoditve vozila enkrat mesečno izda račun za izvedene prilagoditve, ki jih izvede za brezposelne invalide, ministrstvu, pristojnemu za invalidsko varstvo, za zaposlene ali samozaposlene invalide pa skladu. Računu mora obvezno priložiti vrednotnice za plačilo prilagoditve vozila, na podlagi katerih je invalidom izvedel prilagoditve vozila, in potrdilo izvedenca o ustreznosti in pravilnosti izvedene prilagoditve. Enako velja tudi pri nakupu novega prilagojenega vozila.
(1)
Invalid, ki je zaradi invalidnosti težko ali najtežje gibalno oviran, a ima ustrezne psihofizične lastnosti in primerne bivalne pogoje, lahko glede na osebne potrebe dobi psa pomočnika.
(2)
Minister, pristojen za invalidsko varstvo, s predpisom iz 22.d člena tega zakona podrobneje določi pogoje za pridobitev psa pomočnika.
(3)
Invalid iz prvega odstavka tega člena je upravičen do šolanega psa pomočnika, ki ga prejme v svojo last. V primeru, da invalid po svoji krivdi izgubi psa pomočnika, ni upravičen do novega najmanj do izteka osmih let od pridobitve.
(4)
Izvajalca šolanja psa pomočnika izbere invalid pri izbranem izvajalcu, ki ima z ministrstvom, pristojnim za invalidsko varstvo, sklenjeno pogodbo.
(5)
Vsebino pogodbe, sklenjene med ministrstvom, pristojnim za invalidsko varstvo, in izvajalci za šolanje psov pomočnikov, se določi s predpisom iz 22.d člena tega zakona. Izvajalca za šolanje psov pomočnikov izbere ministrstvo, pristojno za invalidsko varstvo, na podlagi javnega razpisa.
(6)
Sredstva za šolanje psa pomočnika ter usposabljanje invalida zagotavlja ministrstvo, pristojno za invalidsko varstvo, iz proračuna Republike Slovenije.