TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

Tožba se zavrne.

To, da toženka pred odločanjem ni še sama uradoma pridobivala dodatnih informacij o izvorni državi, temveč se je oprla zgolj na relevantna poročila in informacije, ki ji jih je predložil tožnik, ne pomeni očitne kršitve pravil postopka. Ne nazadnje zato, ker dokazno breme v postopku odločanja o prošnji za mednarodno zaščito ni izključno na strani toženke, temveč je deljeno med njo in tožnikom. Še zlasti to velja ob dejstvu, da tožnika zastopa posebej kvalificirani pooblaščenec.

Glede tožbenih navedb, da ima tožnikov (družinski) spor s stricem zaradi verskega prepričanja znake preganjanja, sodišče izpostavlja, da je nedržavne subjekte možno šteti kot subjekte preganjanja le, če je mogoče dokazati, da država, politične stranke ali organizacije, ki nadzorujejo državo ali bistveni del njenega ozemlja, niso sposobni ali nočejo nuditi zaščite pred preganjanjem ali resno škodo. Tožnik po lastnih navedbah zaščite niti ni iskal, ne s prijavo pri policiji, niti kakorkoli drugače, zato ni mogoč zaključek, da mu zaščita ni bila nudena. Družinski spori pa praviloma ne pomenijo preganjanja v smislu določb ZMZ in družinskih članov tudi ni mogoče šteti za subjekte preganjanja.

Na območju DR Konga, iz katerega prihaja tožnik, to je glavno mesto Kinšhasa, ne potekajo kakršnekoli aktivnosti oboroženih skupin. Zato je toženka utemeljeno zaključila, da bi tožnik v primeru vrnitve lahko brez strahu prebival oziroma živel v predelu, iz katerega je prišel.