Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o uresničevanju...

2729. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK-I)

Na podlagi druge alineje prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK-I)

Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK-I), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 25. septembra 2025.

Št. 003-02-1/2025-271

Ljubljana, dne 3. oktobra 2025

Nataša Pirc Musar predsednica Republike Slovenije

Z A K O N
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O URESNIČEVANJU JAVNEGA INTERESA ZA KULTURO (ZUJIK-I)

1. člen

V Zakonu o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 - uradno prečiščeno besedilo, 56/08, 4/10, 20/11, 111/13, 68/16, 61/17, 21/18 - ZNOrg, 3/22 - ZDeb, 105/22 - ZZNŠPP in 8/25) se v 2. členu:

-

prva alineja spremeni tako, da se glasi:

»-

javni interes na področju kulture je interes za ustvarjanje, posredovanje in varovanje kulturnih dobrin na državni in lokalnih ravneh, ki se uresničuje z zagotavljanjem pogojev za ustvarjanje, posredovanje in varovanje kulturnih dobrin, vključno s primernimi pogoji za delo delavcev v kulturi, ter ga podrobneje opredeljuje nacionalni oziroma lokalni program za kulturo. Pogoji se zagotavljajo skladno z načeli skupnega dobra, avtonomije, dostopnosti ter skladnega regionalnega in trajnostnega razvoja kulture (v nadaljnjem besedilu: javni interes za kulturo);«;

-

v drugi alineji za besedilom »Kulturniška zbornica Slovenije« dodata vejica in besedilo »delovne skupine, med njimi za trajni dialog z javnimi zavodi, nevladnimi organizacijami in samostojnimi delavci v kulturi, ki so imenovane na podlagi javnega vabila in se srečujejo na rednih sejah,«;

-

v šesti alineji za besedo »je« doda beseda »kontinuirana«;

-

v deveti alineji besedilo »so nepremičnine in oprema, namenjeni« nadomesti z besedilom »je stvarno premoženje države in samoupravnih lokalnih skupnosti, namenjeno«;

-

v deseti alineji beseda »samozaposleni« nadomesti z besedilom »samostojni delavci«;

-

za deseto alinejo dodata novi enajsta in dvanajsta alineja, ki se glasita:

»-

nevladna organizacija je organizacija, kot je določena v zakonu, ki ureja nevladne organizacije. Nevladne organizacije opravljajo kulturne dejavnosti poklicno ali ljubiteljsko, pri čemer nekatere vključujejo oba načina dela;

-

stanovsko društvo na področju kulture (v nadaljnjem besedilu: stanovsko društvo) je nevladna organizacija s statusom nevladne organizacije v javnem interesu na področju kulture, ki združuje večje število posameznikov sorodnih dejavnosti na enem ali največ treh področjih kulture, opravlja podporne in zagovorniške dejavnosti ter skrbi za razvoj poklicnih standardov v kulturi. Posamezna stanovska društva se lahko združujejo v zveze stanovskih društev, ki predstavljajo posamezno področje in se v okviru določb tega zakona obravnavajo enako kot stanovska društva.«.

2. člen

V 4. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:

»Kulturne dejavnosti po tem zakonu so vse oblike ustvarjanja, posredovanja in varovanja kulturnih dobrin na področjih arhitekture, arhivske dejavnosti, filma in avdiovizualne dejavnosti ter kinematografije, glasbenih, intermedijskih, transdisciplinarnih, uprizoritvenih, vizualnih in drugih umetnosti, knjige, založništva, knjižnične dejavnosti, medijev, nepremične, premične in nesnovne kulturne dediščine, oblikovanja, slovenskega jezika in na drugih področjih kulture.«.

3. člen

V 8. členu se v drugem odstavku prva alineja spremeni tako, da se glasi:

»-

kulturno in umetniško ustvarjalnost, kulturno-umetnostno vzgojo, razvoj podpornega okolja v kulturi in čezsektorske kulturne inovacije,«.

4. člen

V 9. členu se v drugem odstavku v prvi in tretji alineji beseda »letnih« nadomesti z besedilom »dveh letnih« in na koncu tretje alineje doda besedilo »razen kadar je lokalna skupnost ustanovitelj in večinski financer javnega zavoda, v tem primeru lahko velja enoletni izvedbeni načrt.«.

5. člen

10. člen se spremeni tako, da se glasi:

»10. člen

(nacionalni program za kulturo)

Nacionalni program za kulturo je strategija kulturne politike, s katero se ugotovita vloga kulture v celostnem razvoju družbe v državi in skupnem slovenskem kulturnem prostoru ter javni interes zanjo, se opredelijo vizija, cilji, deležniki, prečne politike, področja kulture, na katerih se zagotavljajo kulturne dobrine kot javne dobrine, in se predvidijo ključne usmeritve na področju investicij v javno kulturno infrastrukturo. Sprejme se za najmanj osem let.

Na podlagi nacionalnega programa sprejme Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) akcijski načrt, s katerim za štiri leta določi ukrepe (obseg in vrsto kulturnih dejavnosti), obseg sredstev in čas za njihovo uresničitev ter kazalnike, po katerih se bo merilo njihovo doseganje. K akcijskemu načrtu da Nacionalni svet za kulturo iz 16. člena tega zakona predhodno mnenje.«.

6. člen

11. člen se spremeni tako, da se glasi:

»11. člen

(priprava in sprejemanje)

Nacionalni program za kulturo sprejme Državni zbor Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: državni zbor) na predlog vlade.

Predlog nacionalnega programa za kulturo pripravi ministrstvo, pristojno za kulturo. Pri pripravi predloga sodelujejo tudi druga ministrstva s predlogi povezovanja posameznih vidikov njihovih resorjev s področjem kulture. K predlogu podata predhodno mnenje Nacionalni svet za kulturo iz 16. člena tega zakona in organ razvojne regije, pristojen za odločanje, kot ga opredeljuje zakon, ki ureja spodbujanje skladnega regionalnega razvoja.«.

7. člen

V 14. členu se v prvem odstavku beseda »štirih« nadomesti z besedo »osmih«.

V drugem odstavku se besedilo »na področju kulture« nadomesti z besedilom »za kulturo«, beseda »kazalce« pa z besedo »kazalnike«.

Za tretjim odstavkom se doda se nov četrti odstavek, ki se glasi:

»Ministrstvo, pristojno za kulturo, vodi evidenco lokalnih programov za kulturo oziroma dokumentov razvojnega načrtovanja iz prvega in drugega odstavka tega člena. Lokalna skupnost v 30 dneh po sprejetju teh dokumentov ministrstvu, pristojnemu za kulturo, sporoči datum njihovega sprejetja in pošlje njihovo elektronsko različico.«.

8. člen

V 16. členu se prvi, drugi in tretji odstavek spremenijo tako, da se glasijo:

»Nacionalni svet za kulturo je neodvisno telo, ki celostno spremlja kulturne politike in predlaga njihovo izboljšanje.

Predsednika in šest članov sveta imenuje državni zbor na predlog vlade med osebami, ki so strokovnjaki na področju kulture oziroma celostno spremljajo kulturne politike, imenujejo se za pet let in so lahko znova imenovani.

Administrativno in tehnično podporo ter sredstva za delovanje sveta zagotovi ministrstvo, pristojno za kulturo.«.

9. člen

V 17. členu se v prvem odstavku prva alineja spremeni tako, da se glasi:

»-

spremlja in ocenjuje vpliv kulture in kulturnih politik na razvoj družbe,«.

V drugi alineji se besedilo »in letnim« nadomesti z besedilom »ter akcijskemu načrtu in dvoletnim«.

V tretji in četrti alineji se za besedo »kulture« doda besedilo »in kulturnih politik«.

10. člen

19. člen se spremeni tako, da se glasi:

»19. člen

(naloge)

Kulturniška zbornica Slovenije:

-

pripravlja in javno objavlja poglobljene in strokovno utemeljene predloge ukrepov za reševanje izzivov v kulturi, predvsem z vidika razvoja posameznih poklicev oziroma področij kulture,

-

pripravlja in javno objavlja raziskave in analize, ki zadevajo kulturno politiko, njeno izvajanje in razvoj,

-

pripravlja javne dogodke, v okviru katerih razvija in predstavlja aktivnosti in dokumente iz tega odstavka,

-

oblikuje mnenja o predlogih zakonov in drugih predpisih s področja kulture in tistih, ki zadevajo tudi področje kulture, in

-

izvaja druge dejavnosti podpornega okolja, predvsem z vidika razvoja posameznih poklicev na področju kulture.

Kulturniška zbornica Slovenije deluje javno. Kulturniška zbornica obvešča javnost o svojem delu preko svoje spletne strani in drugih načinov, ki jih določi v statutu. Zbornica mora register svojih članov, če so pravne osebe, objaviti javno na svoji spletni strani.

Kulturniška zbornica Slovenije v svojem temeljnem aktu podrobneje določi tudi vse druge naloge, ki jih opravlja za svoje člane.

Naloge iz prve, druge in tretje alineje prvega odstavka tega člena Kulturniška zbornica Slovenije lahko izvaja po javnem pooblastilu.

Kulturniška zbornica Slovenije se financira iz članarine in drugih lastnih virov, pri čemer ministrstvo, pristojno za kulturo, sofinancira tisti del njenega programa dela, ki se nanaša na naloge, za katere je zbornici podeljeno javno pooblastilo.

Obseg in finančno ovrednotenje nalog ter obseg sredstev za namen izvajanja nalog v tekočem letu se določi z letno pogodbo iz 93. člena tega zakona, pri čemer obseg ne sme presegati višine letnega financiranja, za katero lahko v okviru razpisa ministrstva, pristojnega za kulturo, stanovsko društvo letno zaprosi za projekte podpornega okolja v kulturi. Pogodba se lahko sklene pod naslednjimi pogoji:

-

da Kulturniška zbornica Slovenije javno objavi poročilo o delovanju za prejšnje leto,

-

da Kulturniška zbornica Slovenije predloži poročilo in finančna dokazila o delovanju za prejšnje leto ter programski in finančni načrt za tekoče leto ministrstvu, pristojnemu za kulturo,

-

da Kulturniška zbornica Slovenije letno načrtuje pripravo in javno objavo vsaj treh dokumentov iz prve alineje ter vsaj eno raziskavo ali tri analize iz druge alineje, pripravo in podajo komentarjev na vsaj 75 % predpisov iz četrte alineje in izvedbo vsaj štirih javnih dogodkov iz tretje alineje prvega odstavka tega člena,

-

da ministrstvo, pristojno za kulturo, pridobi pozitivno mnenje strokovne komisije za podporne vsebine iz 20. člena tega zakona o poročilu in načrtu iz tega odstavka, pri čemer se strokovna komisija opredeli do primerne višine sofinanciranja, glede na kakovost izvajanja nalog iz prvega odstavka tega člena in glede na višino letnega financiranja, za katero lahko v skladu z napovednim besedilom tega odstavka letno zaprosi stanovsko društvo.

Izplačilo na podlagi pogodbe iz prejšnjega odstavka se izvede po opravljenih nalogah in na podlagi predloženih dokazil.«.

11. člen

V 21. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:

»Minister imenuje člane strokovnih komisij z njihovim soglasjem na podlagi javnega vabila med uglednimi strokovnjaki s področja dela posamezne komisije. Člani so lahko po izteku mandata na podlagi javnega vabila znova imenovani, vendar največ dvakrat zapored. Člani začasnih strokovnih komisij so lahko za enkratno opravljanje nalog v časovno omejenem obsegu imenovani brez javnega vabila.«.

V drugem odstavku se za besedo »pravilnikom« dodata vejica in besedilo »h kateremu da soglasje minister, pristojen za finance«.

Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:

»Člani strokovnih komisij so za opravljeno delo upravičeni do plačila v skladu s sklepom, s katerim minister vsako leto določi višino honorarjev za predsednike in člane komisij. Pri določitvi višine se upoštevajo predvideno število obravnavanih vlog oziroma zadev, vrsta in raznolikost zadev, zahtevnost posameznih postopkov in obseg mnenj ter drugi relevantni vidiki dela.«.

12. člen

V 23. členu se drugi odstavek črta.

13. člen

V 25. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:

»Država in lokalne skupnosti kot nosilci javnega interesa zagotavljajo pogoje za ustvarjanje, posredovanje in varovanje kulturnih dobrin kot skupnega dobra (v nadaljnjem besedilu: javne kulturne dobrine) na način, da so te dostopne najširšemu krogu uporabnikov.«.

14. člen

V 30. členu se v prvem odstavku v petem stavku za besedo »statistične« doda besedilo »in raziskovalne«.

Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:

»Ne glede na prejšnji odstavek se javni zavod izbriše iz evidence po uradni dolžnosti, če ni več vpisan v Poslovni register Slovenije.«.

15. člen

V 31. členu se na koncu drugega odstavka doda besedilo »Če javni zavod ustanovi država in ena ali več občin, se deleži sofinanciranja določijo v pogodbi med ustanovitelji.«.

V tretjem odstavku se v drugem stavku za besedo »predloga« doda besedilo »dveh letnih programov dela oziroma v primeru, ko je lokalna skupnost ustanovitelj in večinski financer javnega zavoda, lahko tudi«.

Peti odstavek se črta.

16. člen

V 35. členu se četrti odstavek spremeni tako, da se glasi:

»Strateški načrt se sprejme za pet let od datuma sprejetja, pri čemer lahko vsebuje tudi dolgoročne usmeritve, ki presegajo to obdobje. Strateški načrt javnega zavoda obsega programske usmeritve in predvideni obseg programa, organizacijske usmeritve, opredelitev investicij in investicijskega vzdrževanja ter podlage za kadrovski načrt, ki vključujejo tudi predvidene zunanje sodelavce. K strateškemu načrtu je treba pridobiti predhodno mnenje ustanovitelja in večinskega financerja javnega zavoda. Če direktor ne predloži strateškega načrta v potrditev svetu zavoda do izteka veljavnosti prejšnjega, svet zavoda o tem obvesti ustanovitelja. Nesprejetje strateškega načrta do izteka veljavnosti prejšnjega strateškega načrta je razlog za razrešitev direktorja.«.

Za petim odstavkom se dodata nova šesti in sedmi odstavek, ki se glasita:

»Direktor lahko strateški načrt dopolni in spreminja v obsegu do največ tretjine obsega besedila. To lahko stori v roku do enega leta po imenovanju. Razlog za tretjinsko spremembo je tudi integracija rešitev iz nacionalnega programa za kulturo, če je bil ta sprejet v času veljavnosti strateškega načrta. Za spremembe mora pridobiti predhodno mnenje ustanovitelja in večinskega financerja splošnih stroškov delovanja, stroškov dela in programskih materialnih stroškov javnega zavoda, kadar ta ni isti kot ustanovitelj, ter soglasje sveta javnega zavoda.

Če je direktor imenovan v obdobju, ko je do izteka veljavnega strateškega načrta manj kot šest mesecev, lahko direktor ob soglasju sveta zavoda ter pridobitvi predhodnega mnenja ustanovitelja in večinskega financerja javnega zavoda veljavnost strateškega načrta smiselno podaljša za tri mesece.«.

17. člen

V 36. členu se v petem odstavku za besedo »minister« vejica in besedilo »pristojen za kulturo« črtata.

Na koncu šestega odstavka se doda besedilo »Če so soustanovitelji javnega zavoda država in ena ali več občin, izpelje postopek imenovanja ministrstvo, pristojno za kulturo. Direktorja v tem primeru imenuje minister s soglasjem soustanoviteljev.«.

18. člen

41. člen se spremeni tako, da se glasi:

»41. člen

(sestava)

Strokovni svet sestavljajo posamezniki, ki lahko s svojimi strokovnimi oziroma poslovnimi izkušnjami in javnim ugledom prispevajo k boljšemu delovanju javnega zavoda. Eno tretjino članov strokovnega sveta izvolijo zaposleni, pri čemer je najmanj eden izvoljen izmed vseh zaposlenih, drugi pa, če je predstavnikov delavcev več kot eden, izmed tistih, ki opravljajo dejavnost, zaradi katere je javni zavod ustanovljen. Preostale člane strokovnega sveta predlagajo stanovska društva oziroma druge nevladne organizacije s področja dela javnega zavoda izmed strokovnjakov ali uporabnikov prek javnega vabila, ki ga predhodno objavi javni zavod. V aktu o ustanovitvi javnega zavoda se določi, katera so društva oziroma nevladne organizacije iz prejšnjega stavka.«.

19. člen

V 42. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:

»Javni zavod ima svet, ki ga sestavljajo predstavniki:

-

ustanovitelja in jih ustanovitelj imenuje na podlagi javnega vabila izmed strokovnjakov s področja dela javnega zavoda, financ in pravnih zadev,

-

delavcev zavoda, ki imajo najmanj enega člana in do največ tretjino članov sveta zavoda, in

-

večinskega financerja splošnih stroškov delovanja in dela ter programskih materialnih stroškov javnega zavoda (v nadaljnjem besedilu: večinski financer), a le, če večinski financer in ustanovitelj nista ista pravna oseba. Večinski financer ima najmanj enega člana in do največ tretjino članov sveta zavoda. Ustanovitelj jih imenuje na predlog večinskega financerja, ki jih predlaga na podlagi javnega vabila izmed strokovnjakov s področja dela javnega zavoda, financ ali pravnih zadev.«.

Za prvim odstavkom se dodajo novi drugi, tretji in četrti odstavek, ki se glasijo:

»Ustanovitelj ali večinski financer javno vabilo iz prejšnjega odstavka javno objavi na svojem spletnem mestu, pri čemer mora biti rok za prijavo vsaj 31 dni od dne javne objave. V razpisu se določijo pogoji, ki jih mora izpolnjevali kandidat, čas, za katerega bo imenovan, in rok, do katerega se prejemajo prijave kandidatov.

Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena lahko ustanovitelj, če se na javno vabilo ne prijavijo ustrezni strokovnjaki s področja dela javnega zavoda, financ in pravnih zadev, v svet imenuje strokovnjake z najmanj enega od teh področij. V tem primeru lahko imenuje tudi posameznike, ki se niso odzvali na javno vabilo.

Pri javnih zavodih, ki imajo več kot pet članov sveta zavoda, imajo predstavniki delavcev zavoda najmanj dva člana in do največ tretjino članov sveta zavoda.«.

Dosedanji drugi odstavek postane peti odstavek.

V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane šesti odstavek, se za tretjim stavkom doda nov četrti stavek, ki se glasi: »O tem svet zavoda obvesti ustanovitelja, ki začne postopek razrešitve ali odpoklica.«.

Za dosedanjim četrtim odstavkom, ki postane sedmi odstavek, se doda nov osmi odstavek, ki se glasi:

»Člani sveta javnega zavoda morajo pri svojem delu ravnati nepristransko, s skrbnostjo dobrega gospodarja in v skladu z namenom ustanovitve javnega zavoda. Varovati morajo poslovno skrivnost javnega zavoda in se izogibati vsakršnemu ravnanju, ki bi lahko povzročilo škodo zavodu ali ogrozilo zakonitost njegovega delovanja. Ustanovitelj lahko člana sveta, ki je predstavnik ustanovitelja ali večinskega financerja, razreši pred iztekom mandata, če ugotovi, da je ta z opustitvijo dolžnega ravnanja povzročil škodo zavodu.«.

20. člen

47.a člen se spremeni tako, da se glasi:

»47.a člen

(avdicija)

Na delovnih mestih opernih in zborskih pevcev, baletnih plesalcev, plesalcev sodobnega plesa in orkestrskih glasbenikov v javnih zavodih na področju kulture je zaposlitev mogoča le z uspešno opravljenim preizkusom sposobnosti in ustreznosti kandidatov na podlagi avdicije.

Avdicija iz prejšnjega odstavka mora biti predhodno javno najavljena na spletnem mestu javnega zavoda vsaj 45 dni pred izvedbo. Avdicijo organizira in izvede javni zavod.

Uspešno opravljena avdicija lahko zaradi sposobnosti kandidata izjemoma nadomesti manjkajočo izobrazbo, ki se zahteva za zasedbo delovnega mesta iz prvega odstavka tega člena, vendar največ za dve ravni izobrazbe.

V primeru sklenitve delovnega razmerja na podlagi prejšnjega odstavka se delovno razmerje opernih in zborovskih pevcev ter orkestrskih glasbenikov lahko sklene za določen čas do pet let, brez možnosti ponovitve. Ne glede na prejšnji stavek imajo zborovski pevci na podlagi uspešno opravljene ponovne avdicije možnost še enkrat skleniti pogodbo o zaposlitvi za določen čas največ pet let.«.

21. člen

Za 47.a členom se dodata nova 47.b in 47.c člen, ki se glasita:

»47.b člen

(prekvalifikacija ali dokvalifikacija)

Delavec, ki je vsaj deset let zaposlen za nedoločen čas na delovnem mestu baletnega plesalca ali plesalca sodobnega plesa, lahko delodajalcu predlaga prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom in sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za določen čas s krajšim delovnim časom za čas trajanja prekvalifikacije ali dokvalifikacije do treh let.

V času prekvalifikacije ali dokvalifikacije delavec opravlja delovne naloge v javnem zavodu, dogovorjene v pogodbi, v obsegu 50 % polnega delovnega časa. Delavec ima pravico do plačila za delo po dejanski delovni obveznosti, pravico do nadomestila do polnega delovnega časa za čas prekvalifikacije ali dokvalifikacije v breme delodajalca, pravico do vključitve v obvezna socialna zavarovanja s polnim delovnim časom in druge pravice iz delovnega razmerja in iz obveznih socialnih zavarovanj kot delavec, ki dela s polnim delovnim časom. Pogodbene in druge pravice ter obveznosti iz delovnega razmerja za del delovnega časa, v katerem delavec opravlja delovne naloge, so urejene na način, kot ga za krajši delovni čas v posebnih primerih določa zakon, ki ureja delovna razmerja, razen v primerih, za katere ta zakon določa drugače. V času prekvalifikacije ali dokvalifikacije mora delodajalec delavcu ne glede na delovno mesto zagotavljati osnovno plačo v višini, ki ni nižja od osnovne plače, določene v pogodbi o zaposlitvi na prejšnjem delovnem mestu, v ustreznem deležu glede na delovni čas zaposlitve.