182. Pravilnik o varstvu gozdov in gozdnih zemljišč pred požarom
Na podlagi sedmega odstavka 24. člena zakona o gozdovih (Uradni list SRS, št. 30-309/65) predpisujeta republiški sekretar za gospodarstvo in republiški sekretar za notranje zadeve
P R A V I L N I K
o varstvu gozdov in gozdnih zemljišč pred požarom
Določbe tega pravilnika veljajo za vse gozdove in gozdna zemljišča ne glede na to, v čigavi lastnini so in kdo gospodari z njimi.
Za netenje ognja na prostem v gozdovih, na plantažah gozdnega drevja ali v njihovi bližini, se šteje netenje ognja zunaj delavnic, delavskih barak, koč ali drugačnih zaprtih prostorov, v katerih je zavarovano ognjišče, nadalje kurjenje v kladah, votlih deblih in na štorih ter uporaba gorilnikov na trda, tekoča in plinska goriva zunaj zaprtih prostorov v navedenem območju.
Kot bližina gozda se šteje razdalja petdesetih metrov ali manj od roba gozda.
Kot osebe, ki smejo netiti ogenj na prostem, se štejejo gozdni delavci, vozniki gozdnih sortimentov in drugi, ki so zaposleni v gozdu.
Prepovedano je sežigati ledine in travišča na območju, kjer ogenj lahko ogrozi gozd ali uniči koristno rastlinje na degradiranem zemljišču.
Uporaba kurilnih naprav v namene turističnega šotorjenja je dovoljena le na primerno zavarovanem prostoru, ki ga je dolžan urediti organizator turističnega šotorjenja tako, da se prepreči nastanek ali širjenje požara na gozdnem območju ali na degradiranem zemljišču.
Za dodatne ukrepe iz tretjega odstavka 24. člena zakona o gozdovih se štejejo zlasti ukrepi za preprečevanje požarov v gozdovih, ki so razglašeni za parke ali rezervate, nadalje v gozdovih turističnih, zdraviliških in letoviških krajev ter v gozdovih, ki so namenjeni za turistično šotorjenje.
Sežiganje lubja in vejevja v gozdu in njegovi bližini zaradi zatiranja škodljivega mrčesa; požiganje sečnih odpadkov, grmovja, dračja in plevela zaradi priprave zemljišča za obnovo gozda ter požiganje na planinskih pašnikih je dovoljeno samo pod nadzorstvom strokovnega delavca organizacije, ki gospodari z gozdom. Strokovni delavec mora v zvezi s temi deli ukreniti vse, kar je primerno in potrebno, da se prepreči nastanek gozdnega požara, o teh sežiganjih pa vnaprej obvesti najbližjo gasilsko enoto ali postajo milice.
Netiti ogenj v namene iz prejšnjega odstavka pa ni dovoljeno ob močnem vetru ali ob izredni suši ter v mladih gozdovih in gozdnih nasadih.
Lokomotive in druga vozila na trdo gorivo, ki vozijo skozi ali blizu gozdov, morajo imeti varovalne naprave za prestrezanje isker, katerih mreže morajo biti med vožnjo vedno zaprte ter brezhibne pepelniške lopute in rešetke. Strojevodja mora vsakodnevno skrbeti, da so dimnica, pepelnik in odprtina za izpraznjevanje v redu.
Progovni čuvaji ali za to določeni drugi delavci železniškega transportnega podjetja so v sušni dobi dolžni takoj po vožnji vlaka ali drugega vozila iz prejšnjega odstavka skozi gozd ali blizu gozda, obiti progo in pogasiti morebitne ogorke ali ogenj ob progi. Če ne morejo pogasiti požara sami, morajo o tem čimprej obvestiti najbližjo gasilsko enoto, postajo milice ali najbližji obrat gospodarske ali druge organizacije, ki gospodari z okoliškimi gozdovi.
Organizacija, ki gospodari z gozdovi, mora imeti vnaprej izdelan načrt, za gašenje gozdih požarov. Skrbeti mora, da so njeni delavci usposobljeni za izvrševanje protipožarnih ukrepov.