TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Ob ugoditvi pritožbi državne tožilke glede kazenske sankcije pa se sodba tudi po uradni dolžnosti glede pravne opredelitve kaznivega dejanja spremeni tako,

da se kaznivo dejanje opredeli kot kaznivo dejanje tatvine po prvem odstavku 204. člena KZ-1,

nato pa se obtožencu po prvem odstavku 204. člena KZ-1 izreče

kazen 6 (šest) mesecev zapora.

Po drugem odstavku 60. člena KZ-1 se obtožencu ne prekliče pogojna obsodba, izrečena s sodbo Okrajnega sodišča v Kamniku II K 8943/2019 z dne 22. 5. 2019, pravnomočno dne 22. 5. 2019, s katero je bila obtožencu zaradi kaznivega dejanja zatajitve po petem odstavku 208. člena KZ-1 določena kazen 2 (dva) meseca zapora in preizkusna doba 1 (eno) leto in 6 (šest) mesecev.

II. V nespremenjenih delih se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

V opisu kaznivega dejanja niso konkretizirani vsi zakonski znaki kaznivega dejanja velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 205. člena KZ-1. Navedba, da je obtoženec v stanovanje vstopil skozi okno, ki ga je "na neugotovljen način odprl", ne konkretizira zakonskega znaka "premagovanje večjih ovir", saj dopušča, da je bilo predmetno okno na primer predhodno že delno odprto, priprto. Obtoženec bi okensko krilo lahko le (rahlo) odrinil in v stanovanje vstopil povsem enostavno, ne da bi pri tem "premagoval večje ovire". Vstop skozi okno, ki z notranje strani ni "zaprto" oziroma ustrezno fiksirano z običajnim okenskim mehanizmom, je primerljiv situaciji, ko storilec vstopi skozi odklenjena vrata. Teorija in sodna praksa sta že zavzeli enotno stališče, da o premagovanju večjih ovir ni mogoče govoriti, ko obtoženec v zaprt prostor vstopi skozi nezaklenjena vrata ali odprto pritlično okno.