POVZETEK
Sprejem konvencije o uporabi prava
pri pogodbenih obligacijskih razmerjih
v Rimu leta 1980 (Rimska konvencija)
gre šteti za enega izmed poizkusov za
poenotenje materialnopravnih predpisov
na področju mednarodnega zasebnega
prava1. Njena posebnost se kaže v
dveh oblikah. Ni šlo za poizkus poenotenja
zasebnega prava na globalni ravni,
kot se to odraža pri delu komisije
Združenih narodov UNCITRAL ali pri
Mednarodnem inštitutu za poenotenje
zasebnega prava - UNIDROIT, ampak
za nadaljnji korak k enotnemu zasebnemu
pravu in postopku znotraj EU.
Čeprav je bila Rimska konvencija sklenjena
med članicami EU, ni del prava
EU, ampak predstavlja predvsem mednarodnopravni
dogovor med državami -
članicami EU2.
ANGL. NASLOV - KAZALO
The modernization of the Roman Convention on the application of law in contractual obligational relationships
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.