TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Sodišče prve stopnje je v I. točki izreka izpodbijane odločitve pravilno izpustilo del, v katerem je tožeča stranka v dopolnitvi tožbe zahtevala, da naj sodišče prve stopnje „v naložitvenem delu vzdrži v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 87963/2019-2 z dne 3. 10. 2019“. Sklep o izvršbi je bil namreč s sklepom z dne 15. 11. 2019 v celoti razveljavljen in zato zahteva, naj se vzdrži v veljavi v delu, v katerem je dolžniku naloženo, da v roku 8 dni po vročitvi sklepa poravna upniku v predlogu navedeno terjatev na račun za nakazilo izterjanega zneska, naveden v predlogu za izvršbo, ter stroške upnika, 'tehnično' ni bila več primerna. Izreka sodbe na tak način ni bilo mogoče oblikovati.

Ker tožena stranka ni navedla dejstev, na podlagi katerih bi sploh lahko utemeljila odstop (468. člen OZ), temveč je v ugovoru zoper sklep o izvršbi (ki je edina vloga, ki jo je tožena stranka podala v postopku pred sodiščem prve stopnje) pavšalno navedla le, da dobavljena računalnika, ki jih je prevzela s strani tožeče stranke, nista imela lastnosti, ki so potrebne za njuno običajno rabo in da je – potem, ko upnik kljub obvestilu skritih napak ni odpravil - z dopisom z dne 24. 10. 2019 odstopila od kupoprodajne pogodbe ter tožečo stranko pozvala, da naj jih prevzame nazaj (njen ugovor ni sklepčen) niti ni odgovorila na dopolnitev tožbe, je sodišče prve stopnje pravilno kot priznana štelo dejstva, ki jih je v dopolnitvi tožbe navedla tožeča stranka (drugi odstavek 214. člena ZPP).