Pravilnik o metodologiji financiranja izobraževalnih...

4216. Pravilnik o metodologiji financiranja izobraževalnih programov in vzgojnega programa na področju srednjega šolstva

Na podlagi prvega odstavka 84. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 - popr., 65/09 - popr., 20/11, 40/12 - ZUJF in 57/12 - ZPCP-2D) minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport izdaja

P R A V I L N I K
o metodologiji financiranja izobraževalnih programov in vzgojnega programa na področju srednjega šolstva

I. SPLOŠNI DOLOČBI

1. člen

(vsebina pravilnika)

S tem pravilnikom se določa metodologija financiranja javno-veljavnih vzgojno-izobraževalnih programov na področju srednjega šolstva, ki vključuje način določitve cene na udeleženca izobraževanja (v nadaljnjem besedilu: dijak), vrednosti posameznega javno-veljavnega vzgojno-izobraževalnega programa in postopek določitve letnega obsega sredstev, ki se jih zagotavlja javnim vzgojno-izobraževalnim zavodom, ki izvajajo te programe (v nadaljnjem besedilu: zavodi).

2. člen

(pomen pojmov)

(1)

Pojmi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo enak pomen, kot v pravilniku, ki določa normative in standarde za izvajanje izobraževalnih programov in vzgojnega programa na področju srednjega šolstva (v nadaljnjem besedilu: normativi in standardi).

(2)

Pojmi, ki niso definirani v pravilniku iz prejšnjega odstavka, imajo naslednji pomen:

-

programi srednjega šolstva so javno-veljavni izobraževalni programi nižjega poklicnega izobraževanja, srednjega poklicnega izobraževanja, srednjega splošnega in srednjega strokovnega izobraževanja, poklicno-tehniškega izobraževanja, poklicnega tečaja, maturitetnega tečaja in javno-veljavni vzgojni program dijaških domov;

-

cena programa srednjega šolstva na dijaka je obseg sredstev za izvedbo programa srednjega šolstva, preračunan na dijaka na letni ravni;

-

letni obseg sredstev za izvajanje programa srednjega šolstva je zmnožek cene programa srednjega šolstva na dijaka in števila vpisanih dijakov v ta program v posameznem šolskem letu v zavodu.

II. NAČIN DOLOČITVE CENE NA DIJAKA V PROGRAMIH SREDNJEGA ŠOLSTVA

3. člen

(podlaga za določitev cene programa srednjega šolstva na dijaka)

Podlage za določitev cene programa srednjega šolstva na dijaka v programih srednjega šolstva so:

-

zakonsko opredeljen namen financiranja programov srednjega šolstva,

-

predpisani normativi in standardi za izvajanje programov srednjega šolstva,

-

javno veljavni vzgojno-izobraževalni programi, opredeljeni v prvi alineji drugega odstavka prejšnjega člena, ki so objavljeni na spletni strani ministrstva, pristojnega za srednje šolstvo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo),

-

predpisana merila za vrednotenje materialnih stroškov za izvajanje izobraževalnih programov in vzgojnega programa na področju srednjega šolstva,

-

predpisi s področja plač v javnem sektorju in področne kolektivne pogodbe,

-

izhodišča in vrednosti posameznih elementov cene, določena s tem pravilnikom in

-

cenik posameznih elementov cene programov, ki ga določi minister, pristojen za srednje šolstvo (v nadaljnjem besedilu: minister), za proračunsko obdobje.

4. člen

(sestava in vrednotenje cene programa srednjega šolstva na dijaka)

(1)

Ceno programa srednjega šolstva na dijaka sestavljajo stroški dela, ki se določijo v skladu s 5. členom tega pravilnika in izdatki za blago in storitve, ki se določijo v skladu s 6. členom tega pravilnika, ob upoštevanju obsega dejavnosti posameznega programa srednjega šolstva, določenega v skladu s 7., 8. in 9. členom tega pravilnika.

(2)

Cene programov srednjega šolstva na dijaka določi minister za vsako proračunsko leto v skladu s tem pravilnikom in se objavijo na spletni strani ministrstva.

(3)

Ne glede na prejšnji odstavek, lahko minister spremeni vrednost cene programa srednjega šolstva na dijaka zaradi uskladitve s proračunskimi zmožnostmi.

5. člen

(sestavine stroškov dela in njihova vrednost)

(1)

Stroške dela sestavljajo plače, prispevki delodajalca, stroški iz dela in drugi prejemki delavcev, potrebnih za izvedbo programov srednjega šolstva.

(2)

Obseg sredstev za plače se določi tako, da se za obseg dejavnosti iz 7., 8. in 9. člena tega pravilnika upošteva število in vrsta delovnih mest v skladu z normativi in standardi (v nadaljnjem besedilu: normativno število delavcev), s tem, da se za posamezno delovno mesto upošteva naslednji plačni razred:

-

pomočnik ravnatelja VII/2: 43. plačni razred,

-

učitelj VII/1, učitelj VII/2, svetovalni delavec VII/2, vzgojitelj VII/2, knjižničar VII/2, učitelj praktičnega pouka VII/1 in učitelj praktičnega pouka VII/2: 39. plačni razred,

-

učitelj praktičnega pouka VI, organizator praktičnega pouka VI, organizator delovne prakse VI, organizator praktičnega izobraževanja v delovnem procesu VI, vodja posestva VI: 36. plačni razred,

-

učitelj praktičnega pouka V: 34. plačni razred,

-

laborant III: 26. plačni razred,

-

računovodja VI: 29. plačni razred,

-

poslovni sekretar VI: 28. plačni razred,

-

administrator V: 24. plačni razred,

-

vzdrževalec računalniške opreme VII/1: 32. plačni razred,

-

tehnični delavec-vzdrževalec učne tehnologije V: 25. plačni razred,

-

tehnični delavec-vzdrževalec učne tehnologije IV: 21. plačni razred,

-

hišnik IV: 20. plačni razred,

-

čistilec II: 14. plačni razred,

-

varnostnik V: 24. plačni razred,

-

perica II: 15. plačni razred,

-

vratar III: 16. plačni razred.

(3)

Pri določanju obsega sredstev za plače se upošteva višina dodatka za minulo delo za 24 let delovne dobe za vsako pripoznano delovno mesto iz prejšnjega odstavka.

(4)

Za delovno mesto učitelja praktičnega pouka v izobraževalnih programih poklicnega in strokovnega izobraževanja, v katerih je določeno, da se lahko delo opravlja na delovnih mestih v dveh tarifnih razredih, se pri izračunu cene na dijaka upoštevata obe delovni mesti, in sicer vsako v deležu 50 %. Za delo, ki se lahko opravlja na delovnih mestih v treh tarifnih razredih, se pri izračunu cene na dijaka upošteva delovno mesto v najnižjem tarifnem razredu v deležu 30 %, drugi dve delovni mesti pa vsako v deležu po 35 %.

(5)

Pri izračunu cene na dijaka se za izobraževalne programe upoštevata v razmerju 50 % delovni mesti vzdrževalec računalniške opreme VII/1 in tehnični delavec-vzdrževalec učne tehnologije V, za vzgojni program v dijaških domovih pa se v enakem razmerju 50 % upoštevata delovni mesti vzdrževalec učne tehnologije V in vzdrževalec učne tehnologije IV.

(6)

V vzgojnem programu v dijaškem domu se upoštevajo dodatki za posamezna delovna mesta, in sicer:

-

za delovno mesto vzgojitelja se dodatek za popoldansko delo določi tako, da se vrednost tega dodatka, določenega v kolektivni pogodbi za javni sektor, izračuna za obseg 60 % celotne mesečne obveznosti vzgojitelja za 38 tednov vzgojne dejavnosti;

-

za delovno mesto varnostnika se dodatek za delo ponoči določi tako, da se vrednost tega dodatka, določenega v kolektivni pogodbi za javni sektor, izračuna za obseg 80 % celotne mesečne obveznosti varnostnika za 38 tednov vzgojne dejavnosti;

-

za delovno mesto vzgojitelja se dodatek za delo v nedeljo oziroma na dan, ki je z zakonom določen kot dela prost dan upošteva v višini 1 % mase sredstev za plače vzgojiteljev.

(7)

Sredstva za prispevke delodajalca za socialno varnost se določijo v skladu s zakonom, ki ureja socialno varnost, za vsako delovno mesto iz drugega odstavka tega člena.

(8)

Obseg sredstev za povračila stroškov iz dela in drugih prejemkov delavcev za obseg dejavnosti iz 7., 8. in 9. člena tega pravilnika se določi na podlagi naslednjih meril:

-

regres za prehrano je zmnožek normativnega števila delavcev in predpisanega zneska regresa za prehrano na delavca dnevno za 10,5 mesecev, pri čemer se upošteva 22 delovnih dni v mesecu;

-

dodatno prostovoljno pokojninsko zavarovanje je zmnožek vrednosti 16. premijskega razreda in normativnega števila delavcev;

-

nadomestilo za prevoz na in z dela se določi v obsegu, ki velja za regres za prehrano;

-

regres za letni dopust je zmnožek vrednosti predpisanega regresa za letni dopust na delavca in normativnega števila delavcev;

-

jubilejna nagrada je zmnožek vrednosti jubilejne nagrade za 20 let in 7,5 % normativnega števila delavcev;

-

odpravnina ob upokojitvi je zmnožek vrednosti pripadajočih odpravnin v višini treh povprečnih plač 2,5 % normativnega števila delavcev.

6. člen

(sestavine izdatkov za blago in storitve in njihovo vrednotenje)

(1)

Sredstva izdatkov za blago in storitve, kot so določene s predpisom, ki ureja merila za vrednotenje materialnih stroškov za izvajanje izobraževalnih programov v srednjem šolstvu (v nadaljnjem besedilu: pravilnik o materialnih stroških), sestavljajo:

a)

sredstva za zagotavljanje materialnih pogojev za izvajanje programov srednjega šolstva za:

-

ogrevanje prostorov ob upoštevanju klimatske cone III,

-

električno energijo in vodo,

-

splošne materialne stroške,

-

stroške elektronskih komunikacij,

-

izvedbo vaj,

-

stroške obdelovalnega materiala,

-

pogonsko energijo,

-

drobno orodje,

Višina sredstev za zagotavljanje materialnih pogojev za izvajanje programov srednjega šolstva se določi za posamezno vrsto programov srednjega šolstva na podlagi cenika za materialne stroške, ki ga določi minister.

-

zaščitna sredstva.

b)

sredstva za zagotavljanje drugih pogojev za izvajanje programov srednjega šolstva za:

-

tekoče vzdrževanje osnovnih sredstev,

-

nabavo knjižničnega gradiva,

-

strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje delavcev,

-

zdravniške preglede zaposlenih,

-

šolsko dokumentacijo.

-

šolske publikacije,