TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep o izvršbi v izpodbijanem delu tretjega odstavka izreka (kolikor upniku niso priznani stroški v znesku nad 147,20 EUR) spremeni tako, da se upniku odmerijo še stroški 8,80 EUR.

Sicer pa se pritožba zavrne in se sklep o izvršbi v preostalem izpodbijanem, a nespremenjenem delu tretjega odstavka izreka potrdi.

II. Upnik sam krije svoje pritožbene stroške.

Kriterij za presojo dolžnikove obveznosti povrnitve stroškov upniku je, ali gre za stroške, ki so neposredno povezani in potrebni za izvršilni postopek, oziroma so takšni, brez katerih upnik ne bi mogel doseči prisilnega poplačila terjatve. V zvezi s stroški vložitve predloga za izvršbo je tako kot potrebne mogoče šteti (le) tiste stroške, brez katerih upnik ne bi mogel doseči izdaje sklepa o izvršbi.

Stroškov za pošiljanje opominov ni mogoče šteti kot del izvršilnih stroškov v smislu petega odstavka 38. člena ZIZ, ki bi bili neposredno povezani z izvršbo oziroma zanjo potrebni. Skladno z ZIZ sodišče sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine izda, če upnik v predlogu za izvršbo navede dan zapadlosti terjatve (prvi odstavek 23. člena ZIZ) in druge podatke, predpisane v 41. členu ZIZ. Povedano drugače, tudi če je upnik za to, da je terjatev zapadla, dolžniku moral poslati opomin, je strošek le-tega mogoče šteti le kot strošek, povezan s samo terjatvijo oziroma njeno zapadlostjo, ne pa kot strošek, potreben za izvršilni postopek. ZIZ opomina nikjer v svojih določbah namreč ne določa kot procesne predpostavke za vložitev predloga za izvršbo