TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje delno spremeni v 34. alineji prvega odstavka točke IV izreka tako, da se zavrne tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna v roku 15 dni plačati tožeči stranki iz naslova zamude pri izplačilu plač in stroškov v zvezi z delom zakonske zamudne obresti, ki tečejo od zneska 650,25 EUR od dne 19. 12. 2010 do 20. 12. 2010.

V preostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

V primeru, ko delodajalec zamuja z izplačilom plače, prične subjektivni rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavca teči šele potem, ko delavec sploh lahko poda izredno odpoved. To pa v primeru nepravočasnega izplačila plač ni že v trenutku, ko je delavec zvedel za tretje nepravočasno izplačilo plače, temveč je to lahko šele po tem, ko je zaradi tega opomnil delodajalca ter opozoril inšpektorja za delo in po poteku osmih dni.

Izredna odpoved delavca je pravica, ki jo ima delavec na podlagi kršitev delovnopravne zakonodaje delodajalca. Gre za enostranski akt delavca, ki ga delodajalec ne more izpodbijati v sodnem postopku, tudi če je nezakonit, zato ni pravne podlage, ki bi utemeljevala priznanje teh stroškov delodajalcu, tudi če si je le-ta po prejemu izredne odpovedi o zakonitosti odpovedi pridobil mnenje odvetnika o njeni zakonitosti.