na dokumentu
Nalaganje dokumenta...
Splošni akt o načinu izvajanja zagovorništva otrok, organizaciji zagovorništva, vključitvi otroka v zagovorništvo ter nalogah, sestavi in načinu dela strokovnega sveta
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 44-2224/2018, stran 7165 DATUM OBJAVE: 29.6.2018
VELJAVNOST: od 14.7.2018 / UPORABA: od 14.7.2018
RS 44-2224/2018
Verzija
7 / 7
Čistopis se uporablja od 13.12.2025 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 14.2.2026: AKTUALEN.
2224. Splošni akt o načinu izvajanja zagovorništva otrok, organizaciji zagovorništva, vključitvi otroka v zagovorništvo ter nalogah, sestavi in načinu dela strokovnega sveta
Na podlagi šestega odstavka 25.a člena Zakona o Varuhu človekovih pravic (uradno prečiščeno besedilo – ZvarCP – UPB2, Uradni list RS, št. 69/17) je Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Varuh) sprejel
S P L O Š N I A K T
o načinu izvajanja zagovorništva otrok, organizaciji zagovorništva, vključitvi otroka v zagovorništvo ter nalogah, sestavi in načinu dela strokovnega sveta
o načinu izvajanja zagovorništva otrok, organizaciji zagovorništva, vključitvi otroka v zagovorništvo ter nalogah, sestavi in načinu dela strokovnega sveta
1. člen
(predmet in namen)
S tem splošnim aktom so podrobneje določeni način izvajanja zagovorništva otrok, njegova organizacija in postopek vključitve otroka v zagovorništvo kakor tudi sestava, naloge in način dela strokovnega sveta, ki spremlja uresničevanje zagovorništva.
Namen zagovorništva je nudenje strokovne pomoči otroku, da izrazi svoje mnenje v vseh postopkih in zadevah, v katerih je udeležen ter posredovanje mnenja otroka pristojnim organom in institucijam, ki odločajo o njegovih pravicah in koristih.
Strokovna pomoč vključuje psihosocialno podporo otroku, pogovore o njegovih željah, počutju in mnenju, seznanjanje otroka s postopki in dejavnostmi na način, razumljiv njegovi starosti in razvoju, iskanje najbolj primerne rešitve skupaj z otrokom ter spremljanje otroka pred organi in institucijami, ki odločajo o njegovih pravicah in koristih.
V tem aktu uporabljeni izrazi v moški slovnični obliki so uporabljeni kot spolno nevtralni.
2. člen
(organizacija zagovorništva)
Zagovorništvo je organizirano v mreži, ki zagotavlja enak dostop do zagovornikov vsem otrokom, ne glede na kraj, kjer prebivajo, upoštevajoč tudi njihove morebitne posebne potrebe.
Mrežo zagovornikov (v nadaljnjem besedilu: zagovornik) podrobneje določi Varuh, upoštevajoč tudi že izkazane potrebe po zagovorništvu na posameznih območjih.
Mrežo zagovornikov sestavljajo zagovorniki in območni koordinatorji (v nadaljnjem besedilu: koordinatorji), ki so postavljeni za posamezno območje. Koordinatorji delujejo na območjih: Ljubljane z okolico, Gorenjske, Goriške, Notranjske, Krasa in južne Primorske, Dolenjske s Posavjem, Celjsko-Koroške in Zasavja ter severovzhodnega dela Slovenije.
Naloge koordinatorjev in zagovornikov so podrobneje opredeljene v Konceptu zagovorništva otrok, ki ga določi in javno objavi Varuh.
Vsi zagovorniki in koordinatorji, ki izpolnjujejo z zakonom in s tem aktom določene pogoje, se uvrstijo na seznam, ki je objavljen na spletni strani Varuha.
Zagovornikom in koordinatorjem, ki so uvrščeni na seznam iz prejšnjega odstavka, izda Varuh evidenčno izkaznico, s katero se izkazujejo pri opravljanju svojih nalog.
3. člen
(obseg zagovorništva)
Zagovorništvo otrok obsega:
-
razvijanje mreže zagovornikov;
-
organizacijo in izvedbo usposabljanja in preizkus znanja za kandidate za zagovornike;
-
organizacijo in izvedbo strokovnega izpopolnjevanja in usposabljanja zagovornikov otrok;
-
organizacijo supervizij in intervizij za zagovornike;
-
obravnavo pisnih pobud za postavitev zagovornika otroka in postavitev zagovornika;
-
srečanja in pogovore z otrokom ter pridobitev njegovega mnenja oziroma izjave;
-
spremljanje in nadzor poteka zagovorništva;
-
predstavitev otrokove izjave staršem, sodišču, centru za socialno delo (v nadaljnjem besedilu: CSD) in drugim organom;
-
informiranje zainteresirane javnosti o zagovorništvu otrok in organizacijo ter izvedbo predstavitev zagovorništva otrok za strokovno javnost.
4. člen
(izpolnjevanje pogojev za koordinatorja)
Koordinator je oseba, ki organizira in vodi primere zagovorništva na posameznem območju, določenem z mrežo zagovornikov.
Varuh izbere koordinatorja na podlagi javnega poziva. Postopek izbire novega koordinatorja, sestavo, naloge in nagrado članov izbirne komisije ter način uvajanja novega koordinatorja v samostojno delo ureja Pravilnik o postopku izbire koordinatorja zagovornikov otrok.
Za koordinatorja je lahko izbrana oseba, ki:
-
je državljan Republike Slovenije;
-
je poslovno sposobna;
-
ji ni odvzeta starševska skrb;
-
ni bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja;
-
zoper njo ni bila vložena pravnomočna obtožnica zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti;
-
ima končano najmanj višješolsko izobrazbo;
-
ima najmanj 10 let delovnih izkušenj na področju dela z otroki in starši;
-
je opravila usposabljanje za kandidate za zagovornike otrok v roku enega leta od izbire;
-
je zaupanja vredna oseba;
-
je pripravljena redno sodelovati z Varuhom na način, kot določajo predpisi s področja zagovorništva ter se udeleževati izpopolnjevanja in usposabljanja, ki ga ta organizira;
-
ima zagotovljen lasten prevoz za terensko delo;
-
ni drugih zadržkov, ki bi vzbujali dvom, da bo delovala v največjo korist otrok.
Koordinator in Varuh določita medsebojne pravice in obveznosti z dogovorom, ki velja, dokler ena od strank od dogovora ne odstopi.
Če koordinator ne izpolnjuje več pogojev iz tretjega odstavka tega člena, Varuh odstopi od dogovora in ga razreši.
Če koordinator ne želi ali ne more več opravljati svojih nalog, o tem takoj pisno obvesti Varuha in svoje delo zaključi v roku treh mesecev oziroma po predaji nalog novemu koordinatorju.
Novi koordinator deluje pod vodstvom mentorja, po možnosti prejšnjega koordinatorja. Mentorja določi Varuh. Mentorstvo traja od 6 do 12 mesecev oziroma do zaključka treh primerov, odvisno od števila primerov in od predloga mentorja, ki oceni delo novega koordinatorja.
5. člen
(objektivnost)
Koordinator in zagovornik ne more biti oseba, pri kateri se zaradi predhodne neposredne ali posredne vpletenosti v problematiko konkretnega primera pojavi dvom v njegovo nepristranskost in objektivnost.
Koordinator in zagovornik ne smeta sodelovati v nobenem postopku (npr. intervizija, supervizija), ki obravnava primer iz prejšnjega odstavka.
6. člen
(naloge koordinatorja)
Koordinator zlasti:
-
pozna temeljne domače in mednarodne standarde varovanja otrokovih pravic;
-
pozna predpise, ki urejajo zagovorništvo otrok in jih uresničuje v okviru svojih nalog;
-
redno sodeluje z Varuhom ves čas poteka primera;
-
spremlja delo zagovornika, mu daje informacije in se z njim posvetuje;
-
organizira uvodno in zaključno srečanje z otrokom;
-
sodeluje s starši, skrbniki ali zakonitimi zastopniki otroka ter institucijami glede na potrebe v posameznem primeru zagovorništva;