TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Okoliščine izkazujejo, da je bil edini cilj tožnika pridobitev davčne ugodnosti. Zato je tožnik vedel v kakšnih poslih sodeluje ter, da je šlo za simuliran oz. navidezen posel ter, da predmetno blago tožniku ni bilo prodano. To so okoliščine, na podlagi katerih je utemeljen zaključek, da predmetno blago, ki je bil predmet spornega računa, ni bilo prodano tožniku ter, da je sporni račun navidezen (fiktiven) račun v smislu določb 74. člena ZDavP-2. Ob ugotovitvi, da je sporni račun navidezen (fiktiven), ki ne temelji na resničnih transakcijah, ter, da dobava blaga po spornem računu sploh ni bila opravljena, je samo po sebi razlog, da tožnik nima pravice do odbitka vstopnega DDV od navedenega računa.