TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožbi se ugodi. Odločba Ministrstva za zdravje št. 021-92/2014/2 z dne 28. 11. 2014 se odpravi in se zadeva vrne temu organu v ponovni postopek.

II. Predlog za izdajo začasne odredbe se zavrže.

III. Tožena stranka je dolžna povrniti tožniku na 285 EUR odmerjene stroške upravnega spora skupaj z 22 % DDV v 15 dneh, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Prvi odstavek 99. člena ZUP se nanaša na procesne roke. Rok za pričetek specializacije pa ni procesni rok, temveč predmet meritornega odločanja v upravnem postopku, saj se nanaša na pravico oziroma obveznost, o kateri je odločeno z odločbo, s katero je bila tožniku odobrena specializacija. Gre torej za materialni rok in s tem sestavni del odločbe o upravni zadevi, ki jo je mogoče izpodbijati v okvirih pravnih sredstev zoper odločbo. Ker je tožnik uveljavljal podaljšanje materialnega roka, ki izhaja iz odločbe in ki je tudi na podlagi 37. člena Pravilnika o vrstah, vsebini in poteku specializacij zdravnikov podaljšljiv, zavrženje njegove pritožbe zoper sklep, s katerim je bilo odločeno o odlogu pričetka specializacije, posega v tožnikove pravice oziroma na zakon oprte koristi. Zoper takšno odločitev mora biti tožniku zagotovljeno pravno sredstvo že v upravnem postopku. Odločba o zavrženju tožnikove vloge je glede na povedano dejansko eden izmed sklepov, ki uživajo sodno varstvo po določilu drugega odstavka 5. člena ZUS-1.