Resolucija o nacionalnem programu visokega šolstva do...

984. Resolucija o nacionalnem programu visokega šolstva do 2030 (ReNPVŠ30)

Na podlagi prvega odstavka 45. člena Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 109/12, 85/14, 75/16, 61/17 – ZUPŠ, 65/17, 175/20 – ZIUOPDVE in 57/21 – odl. US) in 109. člena Poslovnika državnega zbora (Uradni list RS, št. 92/07 – uradno prečiščeno besedilo, 105/10, 80/13, 38/17, 46/20, 105/21 – odl. US in 111/21) je Državni zbor na seji 23. marca 2022 sprejel

R E S O L U C I J O
o nacionalnem programu visokega šolstva do 2030 (ReNPVŠ30)

»Zeleni in ustvarjalni razvoj visokošolske dejavnosti, temelječ na odličnosti in odprtosti za dobrobit širše družbe« (Glej opombo 1)

UVOD

Z jasno zastavljenimi cilji delovanja v okviru EU bo Slovenija v svetovnem merilu uspešna in na znanju temelječa družba, kar bo dosegla z odličnim visokim šolstvom in odlično raziskovalno dejavnostjo znotraj visokošolskih zavodov in raziskovalnih inštitutov ter odgovorno akademsko, institucionalno in ekonomsko avtonomijo. To bo zagotavljalo pridobivanje konkurenčnega in kakovostnega kadra za potrebe trga dela prvenstveno v Sloveniji kot tudi širše v EU.

Slovensko visoko šolstvo bo ustvarilo pogoje in se znalo odzvati na pospešeno dinamiko sprememb razvoja družbe in potrebo po učinkovitem reševanju izzivov iz okolja, in to ob upoštevanju svobode znanstvenega in umetniškega ustvarjanja ter potreb skladnega regionalnega razvoja Slovenije. Odlikovali ga bodo: inovativnost, pedagoška, raziskovalna in umetniška odličnost, naraščajoča kakovost v mednarodnem merilu, stimulativni delovni in študijski pogoji, visoki standardi akademske kulture in etike, odzivnost na sedanje in prihodnje potrebe gospodarstva in negospodarstva ter splošnega družbenega okolja, spoštovanje institucionalne avtonomije, družbena odgovornost, integriteta in zaupanje, enakost in nediskriminatornost, dostojanstvo, pravičnost in vključevalnost ter zavezanost celovitemu in učinkovitemu ustvarjanju pogojev za doseganje blaginje družbe. Hkrati bo na strateški ravni vzdrževalo ekosistemsko raznolikost s poglobljeno pluralizacijo disciplin, ki jih bo sproti usklajevalo z drugimi strategijami in sistemi, kot so strategija pametne specializacije, evropski zeleni dogovor in prehod v trajnostno družbo ter odprte inovacije. Poleg tega bo ohranjalo svojo temeljno vlogo pri avtonomnem razvijanju meril vednosti.

Visokošolski sistem bo imel vzpostavljeno visoko raven sodelovanja med vsemi deležniki v visokem šolstvu in bo uveljavljal smelo strateško zastavljen, a postopno izvajan razvoj z jasnim ciljem višanja kakovosti in doseganja odličnosti. Pri tem bo zagotavljal vključenost celotne nacionalne visokošolske skupnosti ter družbe kot take ali njenih delov (socialna in regijska vključenost v akademski proces) kakor tudi robnih disciplin, raziskovalnih ter ustvarjalnih zamisli, tematik, konceptov in estetik.

Visoko šolstvo bo še naprej javno dobro in javna odgovornost, ki se zagotavlja z jasnimi zakonodajnimi pravili in nadzorom nad njihovim spoštovanjem ter z zadostnim financiranjem iz javnih sredstev, da se prepreči prenašanje finančnega bremena na študente.

Uveljavljena bo sodobna, mednarodno primerljiva razvojno naravnana zakonodaja, ki bo enovito urejala izvajanje in financiranje izobraževalne, raziskovalne, umetniške in podporne dejavnosti v visokem šolstvu, zagotavljala stimulativno delovno okolje za vse, ki delajo na področju izvajanja visokošolskega izobraževalnega, raziskovalnega in umetniškega dela, ter opredeljevala načine in oblike prenosa znanja v okolje z namenom omogočiti univerzam in samostojnim visokošolskim zavodom, da izvajajo svoje poslanstvo in ključno prispevajo k uspešnejšemu razvoju družbe kot celote. Zakon bo mednarodno primerljivo urejal pavšalno (»lump sum«) financiranje univerz in samostojnih visokošolskih zavodov z določitvijo vseh ključnih mehanizmov in instrumentov, ki so s tem povezani. Zakon bo določil tudi pavšalno (»lump sum«) financiranje osnovne in raziskovalne infrastrukture.

Visoko šolstvo bo dosegalo mednarodno primerljivo visoko kakovost in odličnost nad evropskim povprečjem. Bo široko dostopno, mednarodno vpeto, imelo bo razvite instrumente internacionalizacije v slovenskem prostoru ter študijske programe, ki se bodo izvajali tudi v tujem jeziku. Slovenija bo imela postavljene zakonske okvire, ki bodo omogočali visokošolskim zavodom vzpostavitev mehanizmov in instrumentov za zagotavljanje kakovosti, ti pa bodo osnova za mednarodno vpeto in primerljivo izvajanje na stroko, raziskovanje oziroma umetniško delo oprtega in na študenta osredinjenega izobraževanja, temeljnega raziskovanja in prenosa znanja v okolje v skladu z lokalnim, državnim in poslanstvom visokega šolstva na svetovni ravni.

Stopnja internacionalizacije slovenskega visokošolskega sistema bo primerljiva z najboljšimi evropskimi univerzami. Vzpostavljeni bodo mehanizmi za tako imenovano kroženje možganov in trajna skrb za razvoj slovenskega jezika ter strokovnega izrazoslovja v visokem šolstvu in znanosti. S spremenjeno zakonodajno ureditvijo bo vzpostavljeno prilagodljivo in odzivno slovensko visokošolsko okolje, ki bo nudilo privlačne pogoje za študij in delo za namene internacionalizacije izobraževanja, raziskovanja in umetnosti ter pridobivanja visokokvalificiranega kadra iz tujine.

Visoko šolstvo bo upoštevalo in sooblikovalo smeri razvoja digitalne preobrazbe na področjih poučevanja, učenja, raziskovanja in inoviranja, kar bo pomembno vplivalo na delovanje visokošolskih ustanov. Nacionalni program visokega šolstva bo sledil zavezam in viziji Evropske komisije za leto 2030 na področju zagotavljanja strokovno usposobljenih človeških virov za digitalno preobrazbo družbe.

Zastavljene cilje globalne uspešnosti Republike Slovenije, ki izhajajo iz družbe, temelječe na znanju, bo moč doseči samo s hitrim in strateškim dvigom kakovosti in odličnosti na raven prve tretjine držav EU v vseh treh kategorijah kazalnikov uspešnosti delovanja visokošolskih zavodov: pedagoške kakovosti, znanstvene odličnosti in učinkovitosti prenosa znanja. To bo v nadaljevanju dokumenta imenovano ciljna raven kakovosti. Visoko šolstvo ima pri tem napredku ključno vlogo, doseganje teh zahtevnih ciljev pa terja mnoge korenite spremembe in velik napredek na navedenih področjih. Zaradi tega je celoten dokument potrebno interpretirati s stališča dviga kakovosti in odličnosti na ciljno raven kakovosti, kar ustvarja pogoje za celovito in učinkovito doseganje blaginje družbe.

Ključni strateški cilj

Ključni cilji so dvigniti raven in kakovost visokošolske izobrazbe v Sloveniji, ob skrbi za kakovost izobraževanja in odličnost v raziskovanju, povečati odzivnost, prožnost in privlačnost visokošolskega sistema glede na potrebe gospodarstva, negospodarstva in celotne družbe, okrepiti njegovo mednarodno vpetost, izboljšati dostopnost izobraževanja in možnosti za nenehno izobraževanje ter vseživljenjsko učenje v visokem šolstvu v vsej Sloveniji, povečati intenzivnost raziskav in inovacij, izboljšati prenos znanja v družbeno okolje.

Akcijski načrt uresničevanja ReNPVŠ30

Ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, na podlagi analize stanja visokošolske dejavnosti v Sloveniji v letu 2020 v šestih mesecih po sprejetju ReNPVŠ30 pripravi področne akcijske načrte uresničevanja ReNPVŠ30, v katerih se opredelijo načrt aktivnosti v okviru zapisanih ukrepov, odgovorni za izvedbo, terminski načrt izvedbe ter predvideni mehanizmi in viri financiranja.

Spremljanje uresničevanja strateških ciljev 2030

Ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, vzpostavi sistem spremljanja izvajanja ReNPVŠ30 ter vsako tretje leto strateškega obdobja v sodelovanju s strokovnjaki iz tujine (vrstniško sodelovanje) pripravi analizo doseganja strateških ciljev, opredeli dejavnike tveganj, njihovo obvladovanje in ukrepe za zmanjševanje negativnih posledic tveganj. Po potrebi glede na ugotovitve ministrstvo pripravi tudi posodobitev akcijskega načrta za uresničevanje ReNPVŠ30.

1 DRUŽBENI RAZVOJ IN VISOKOŠOLSKI SISTEM

Izobraževanje, znanost in umetnost so ključna področja trajnostnega razvoja družbe, zelenega in digitalnega prehoda ter najpomembnejši viri rešitev za odgovorno načrtovan razvoj družbe prihodnosti

Strateški cilji na področju družbenega razvoja in visokošolskega sistema

C 1.1. Izboljšanje mednarodne primerljivosti in disciplinarne pluralnosti visokošolskega sistema

Visokošolski sistem bo disciplinarno pluralen, na ravni države bo zagotovljena zastopanost vseh pomembnih temeljnih in aplikativnih področij. Naravnan bo interdisciplinarno in bo močno podpiral nove oblike sodelovanja ter kombinacij znanja, kar bo omogočilo doseganje ciljne ravni kakovosti. Pri tem bo visokošolski sistem tesno prepleten in usklajen s področjem raziskovanja. Raziskovalno delo se bo na visokošolskih zavodih izvajalo na mednarodno primerljivi ravni in bo v času izvajanja ReNPVŠ30 doseglo ciljno raven kakovosti, prinašalo bo ključne pobude ter bo vključeno v pomembne evropske raziskovalne in razvojne programe, pokrivalo bo širok nabor tematik in izzivov ter dosegalo vodilno mesto v evropskem prostoru na posameznih nišnih področjih, ki bodo v skladu z nacionalno strategijo razvoja družbe in gospodarstva ter negospodarstva. Enako velja tudi za akademsko umetniško delo, ki se bo ob vzdrževanju vrhunske ravni dosežkov ter navezovanju na mednarodne tokove odpiralo tudi za poglobljena sodelovanja z drugimi disciplinami ter stopalo tako v kritične kot v inovativne interakcije z drugimi družbenimi deležniki. Visokošolski sistem bo omogočal tudi tesnejše notranje sodelovanje in sodelovanje visokošolskih zavodov z raziskovalnimi zavodi, gospodarstvom in negospodarstvom. Vzpostavljene bodo sodelujoče mreže visokošolskih in raziskovalnih zavodov s ciljem višanja kakovosti in doseganja odličnosti ter razviti mehanizmi za njihovo izvajanje. Umetnost bo ostala avtonomna glede na preostale discipline, a bo pridobila pomembno mesto v intenzivnem sodelovanju s področjema raziskovanja in tehnološkega razvoja.

C 1.2. Opredelitev javne službe na področju visokošolske dejavnosti

Javno službo na področju visokega šolstva bodo sestavljale izobraževalna, raziskovalna, umetniška in podporna dejavnost, ki so med seboj enakovredne in neločljivo povezane. Akreditiranje dejavnosti v okviru javne službe na področju visokega šolstva bo zajemalo akreditacijo izobraževalne in raziskovalne dejavnosti. Javno službo na področju visokega šolstva bodo izvajali akreditirani visokošolski zavodi v okviru izvajanja akreditiranih študijskih programov ter povezanih strokovnih, raziskovalnih in umetniških dejavnosti. Knjižnično javno službo na področju visokošolske dejavnosti bodo izvajale visokošolske knjižnice.

C 1.3. Omogočanje brezplačnega študija vsem na vseh treh stopnjah

Visokošolski sistem bodo še naprej sestavljale javne univerze, javni samostojni visokošolski zavodi in zasebni visokošolski zavodi. Jedro visokošolskega sistema bodo javne univerze in javni samostojni visokošolski zavodi, ki jih bo financirala država. Javno mrežo visokošolskih zavodov bodo dopolnjevali zasebni visokošolski zavodi, ki bodo izvajali koncesionirane in nekoncesionirane študijske programe in znanstvenoraziskovalno oziroma umetniško dejavnost z namenom čim večjega zagotavljanja podpore razvojnim ciljem uravnoteženega razvoja na lokalni in državni ravni. Tako zastavljen visokošolski sistem bo omogočal brezplačni študij vsem državljanom EU na vseh treh stopnjah študija ne glede na socialni položaj, spol, spolno usmerjenost, starost, politično ali drugo prepričanje, versko, etnično ali narodno pripadnost, družinsko obliko, invalidnost ali katero koli drugo osebno okoliščino posameznice ali posameznika.

C 1.4. Tesnejša povezanost visokošolskega izobraževanja, raziskovanja in tehnološkega razvoja

C 1.5. Vzpostavitev tvornega sodelovanja med javnimi raziskovalnimi zavodi in visokošolskimi zavodi

Vzpostavljeni bodo mehanizmi boljšega povezovanja javnih raziskovalnih zavodov in visokošolskih zavodov z namenom boljše izkoriščenosti raziskovalne opreme, ustvarjanja bolj kakovostnih raziskovalnih skupin in zagotavljanja večje vključenosti raziskovalcev z javnih raziskovalnih zavodov v pedagoški proces in večje vključenosti visokošolskih učiteljev v raziskovanje.

C 1.6. Nadgraditev kakovosti in učinkovitosti visokošolskega sistema v skladu z načeli bolonjskega procesa

Visoko šolstvo bo delovalo kot trajnostno naravnan, notranje raznolik, samoobnovljiv, na zunanje in notranje spremembe odziven ter odporen ekosistem, ki se bo zmogel odzivati na hitro spreminjajoče se potrebe družbe, bo ponujal privlačne in aktualne študijske programe ter prepoznaval obete široke množice študentk in študentov kot aktivnih soustvarjalcev sodobne družbe. Visoko šolstvo bo upoštevalo načela bolonjskega procesa, kot so: skladnost, mobilnost, kakovost, zaposljivost, konkurenčnost in tehtnost, tako, da bo primerljivo z evropskimi smermi razvoja in bo spodbujalo izmenjavo znanja ter internacionalizacijo visokega šolstva. Visokošolski zavodi bodo aktivno prispevali k napredku družbe na področjih svojih poslanstev: izobraževanje, raziskovanje, umetnost, stroka in prenos znanja v okolje ter prispevek k družbenim in gospodarskim inovacijam. Izvajali bodo na študentke in študente osredinjeno in iz raziskovalnega, strokovnega oziroma umetniškega dela izhajajoče visokokakovostno izobraževanje; na področju raziskovalnega dela bodo dosegali mednarodno primerljivo odličnost in ciljno raven kakovosti ter bodo skupaj s samostojnimi raziskovalnimi zavodi nosilci temeljnih raziskav v slovenskem prostoru; na področju umetnosti bodo dosegali mednarodno primerljivo odličnost; celovit sistem prenosa znanja bo bistveno prispeval h krepitvi celotne družbe ter k povečanju konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. V dodiplomskih študijskih programih bo uvedeno zadostno praktično izobraževanje, primerljivo z drugimi evropskimi državami, nudilo bo ustrezno praktično znanje, s čimer bo mladim omogočen lažji prehod na trg dela po zaključku študija.

C 1.7. Vsaj 50 % državljank in državljanov Slovenije v starosti od 30 do 34 let zaključi eno od stopenj visokošolskega izobraževanja do leta 2030.

Slovenski visokošolski sistem bo dosegel cilje deleža visokošolsko izobražene populacije v skladu z akti EU.

C 1.8. Delovanje visokošolskih zavodov po načelih usmeritve Družba 5.0

Visokošolski zavodi bodo delovali po načelih usmeritve Družba 5.0 (tehnološko humanistični napredek) in bodo osrednji spodbujevalec delovanja slovenske družbe po teh načelih. Na področju visokega šolstva bodo zagotavljali kakovostno, vključujočo, raznoliko, decentralizirano in trajnostno naravnano dejavnost, ki bo omogočala dolgoročno osebno in socialno varnost ter možnosti za intelektualni razvoj in kreativnost, torej ustvarjanje dobrin v skladu s potrebami Družbe 5.0. Znanost in raziskovanje bosta odprta za prepletanje oziroma interdisciplinarne povezave z umetniškimi področji, kar bo potekalo na podlagi strateškega, a hkrati tudi eksperimentalnega, drznega kombiniranja disciplin, različnih veščin in vednosti. Umetniška področja bodo skupaj s humanistiko ustrezno zastopana in uravnotežena z drugimi akademskimi področji, četudi gre pričakovati, da bodo družbene težnje v ospredje postavljale tehnološka, tehniška, naravoslovna ter nekatera družboslovna področja oziroma strokovne usposobljenosti. Sistemsko bo urejeno uveljavljanje potenciala družbenih in gospodarskih inovacij iz presečišča umetnosti, znanosti in tehnologij. Sistematično bodo podpirani dopolnjujoči učinki teh treh področij.

C 1.9. Aktivna vključenost visokošolskih zavodov pri razvoju slovenskega jezika ter ohranjanju in razvoju nacionalne kulturne dediščine in identitete

Visokošolski zavodi bodo dejavno prispevali k razvoju slovenskega jezika, ohranjanju in razvoju nacionalne kulturne dediščine in raziskovanju identitet v nacionalnem prostoru in vobče ob hkratni močni vpetosti slovenskega visokošolskega sistema v mednarodno visokošolsko skupnost.

C 1.10. Povečanje odprtosti visokošolskih zavodov in njihove odprtosti v mednarodno skupnost

Visokošolski zavodi bodo izboljšali študijske pogoje za evropski kot tudi širši prostor in nudili kakovostna, vrhunsko opremljena delovna mesta ter stimulativno, trajnostno naravnano delovno okolje za strokovne sodelavke in sodelavce, visokošolske sodelavke in sodelavce, visokošolske učiteljice in učitelje ter raziskovalke in raziskovalce, ki bo omogočalo karierno načrtovanje in izvedbo strokovnega, znanstvenoraziskovalnega ter umetniškega dela.

C 1.11. Etično in družbeno odgovorno delovanje visokošolskih zavodov v Sloveniji

Visokošolski zavodi bodo etični in družbeno odgovorni, učinkovito vodeni in organizirani, odgovorni za zagotavljanje visoke kakovosti izobraževalne, raziskovalne in podporne dejavnosti ter bodo študentke in študente spremljali od vpisa do zaključka študija in njihove zaposlitve. Pripravljali jih bodo na aktivno državljanstvo ter poklicno pot, omogočali njihov osebnostni in strokovni študentov ob skrbi za uveljavljanje zdravega življenjskega sloga in ob zagotavljanju pogojev za njihove gibalno-športne aktivnosti. S spodbujanjem vseživljenjskega učenja bodo še dodatno pripomogli k ohranjanju širokega spektra znanj na visoki ravni. Usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja bo pomembno vodilo oblikovanja in organiziranosti delovnega ter študijskega procesa, ki bosta podpirala dobro počutje in kakovostno življenje ter preprečevala izgorevanje kakor tudi vse oblike nasilja ali izkoriščanja, in s tem prispevala k boljšemu duševnemu in fizičnemu zdravju vseh deležnikov tako znotraj kot zunaj visokošolskega sistema.

Ukrepi za doseganje strateških ciljev na področju družbenega razvoja in visokošolskega sistema

U 1.1. Izdelava kakovostne in trajnostne strategije izboljševanja zaposljivosti diplomantk in diplomantov

Z izdelavo strategije bo država aktivno vplivala na zaposlitveno okolje, jasno razdelila pristojnosti za karierno podporo, strategija bo odprta v mednarodna partnerstva ter medsebojno sodelovanje institucij. Potrebe celotne družbe po kadrih z visokošolsko izobrazbo se bodo ugotavljale s celovitim spremljanjem in analizo razvojnih gibanj na področju znanja, tehnologij, okolja in družbe. Načrtovanje in razvoj študijskih programov se bosta naslanjala na strokovne modele napovedovanja, kot so karierna platforma in podobni, kjer poleg strokovnjakov za posamezna področja sodelujejo predstavniki gospodarstva in negospodarstva, ki načrtujejo razvoj na svojih področjih. Takšno načrtovanje ne bo izključevalo, temveč bo kvečjemu spodbudilo vznik ter vzpostavljanje novih, predvsem visokokakovostnih interdisciplinarnih akademskih področij, po drugi strani pa bo dopuščalo tudi razvoj smiselno širokega nabora temeljnih ter neaplikativnih ved in vednosti. Vzpostavljena bosta urejen in učinkovit sistem za spremljanje kariernih poti diplomantov in javna dostopnost podatkov o njihovi zaposljivosti.

U 1.2. Spodbujanje visokega šolstva kot prostora raziskovanja, kjer se lahko varno preskuša ustrezne rešitve in modele za prihodnost

Visoko šolstvo se bo vključilo v vsa prednostna strateška področja družbenega razvoja in bo obravnavalo ključne družbene in gospodarske izzive, kot so: podnebne spremembe, izguba biodiverzitete, zelene tehnologije, demografske spremembe (starajoča se družba), zdravstvo, biotehnologije, okolje, agroživilstvo, umetna inteligenca, digitalna preobrazba, strategija pametne specializacije, prehod v trajnostno družbo, pa tudi migracije in enake možnosti oziroma družbena enakost. Skladno z nacionalnimi in mednarodnimi strateškimi dokumenti si bo pri tem prizadevalo za povezovanje in sodelovanje različnih visokošolskih programov oziroma področij, tudi področja humanistike in umetnosti. Visoko šolstvo bo hkrati skrbelo za avtonomijo visoke vrednosti, ki se razvija po lastnih merilih.

U 1.3. Spodbujanje sistema aktivne mednarodno odprte kadrovske politike

Visoko šolstvo bo zagotavljalo človeške vire, na katerih bo temeljil trajnostni razvoj družbe. Še posebej se bodo uveljavljali pomen in vidnost ter tvoren prispevek umetniških področij in humanistike pri gospodarskem in družbenem razvoju, pri čemer se bo upoštevala avtonomija teh področij z vidika estetskih, mišljenjskih in vrednostnih ciljev. Visokošolski zavodi bodo vodili aktivno mednarodno odprto kadrovsko politiko z visokimi merili kakovosti zaposlovanja kadrov ter aktivno politiko njihovega nadaljnjega razvoja z jasnimi pričakovanji in določili glede uspešnosti znanstvenoraziskovalnega oziroma umetniškega in izobraževalnega dela zaposlenih. V to bodo ustrezno sistemsko umeščena še medsektorska sodelovanja in medinstitucionalna in medsektorska mobilnost.

U 1.4. Spodbujanje sistemske kadrovske krepitve visokošolskih zavodov in zagotavljanje privlačnih raziskovalnih pogojev

Sistemsko bo urejena kadrovska krepitev visokošolskih zavodov s prednostnim ciljem kadrovskega pomlajevanja ob hkratni spodbudi dolge aktivne soudeležbe uveljavljenih visokošolskih učiteljic in učiteljev ter raziskovalk in raziskovalcev. Zagotovljeni bodo privlačni raziskovalni pogoji za visokošolske učiteljice in učitelje ter raziskovalke in raziskovalce ter obetavne mlade kadre in za gostujoče visokošolske učiteljice in učitelje ter raziskovalke in raziskovalce iz tujine, ki bodo imeli pomembno mesto v slovenskem visokošolskem sistemu ter bodo v njem delovali tako, da bodo kar najbolj izkoristili svoje zmožnosti ter vzajemno bogatili znanje.

U 1.5. Spodbujanje sistema prehajanja med srednješolskim in visokošolskim sistemom

Urejen bo sistem vertikalne prepustnosti srednješolskega in visokošolskega sistema izobraževanja s prilagoditvijo na neavtomatski vertikalni propustni sistem. Pripravljeni bodo pogoji za vertikalno napredovanje iz strokovnih srednješolskih programov na študijske programe ob upoštevanju potrebnih predhodno pridobljenih temeljnih znanj ter praktičnih izkušenj in strokovnih usposobljenosti.

U 1.6. Izboljšanje notranje organiziranosti univerz in visokošolskih zavodov z namenom spodbujanja medsebojnega sodelovanja

Vzpostavljen bo sistem notranje organiziranosti univerz in samostojnih visokošolskih zavodov, ki bo spodbujal sodelovanje oddelkov in/ali članic ter omogočal več interdisciplinarnih in multidisciplinarnih programov, ki bodo tudi dodatno finančno spodbujeni. Njihovo nastajanje bo spodbujeno tudi med različnimi visokošolskimi zavodi, prav tako med regijami. Pri tem se spodbuja sodelovanje med javnimi in zasebnimi visokošolskimi inštitucijami.

U 1.7. Znanja financirana z javnimi sredstvi so odprto dostopna

Odprta dostopnost znanj se zagotavlja z učinkovito vključenostjo v evropski visokošolski prostor, z učinkovitim upravljanjem in financiranjem razvoja ter zagotavljanjem mednarodne skladnosti nacionalnega ekosistema odprte znanosti (dostopnost infrastruktur, zbirk podatkov), z uvedbo sodobnih načinov vrednotenja dejavnosti v skladu z načeli odprte znanosti (kot npr. DORA, Leidenski manifest, smernice ERAC), zagotavljanjem skladnosti rezultatov znanstvenih raziskav z načeli FAIR (najdljivi / »Findable«, dostopni / »Accessible«, povezljivi / »Interoperable« in vnovič uporabljivi / »Reusable«) z zagotovitvijo polne in takojšnje odprte dostopnosti (ob upoštevanju upravičenih izjem) ter spodbujanjem razvoja državne visokošolske in znanstvene založniške dejavnosti za delovanje po načelih odprte znanosti.

U 1.8. Vzpostavitev mehanizmov oziroma sistema obveščanja javnosti o pomenu visokega šolstva za družbo

Z načrtnim obveščanjem javnosti bo spodbujano zavedanje o vrednosti in pomenu visokega šolstva za družbo in o njegovem potencialu za družbene in gospodarske inovacije s poudarkom na vlogi umetniških področij ter humanistike pri njihovem razvoju tako z vidika tvorne kritike in ponujanja alternativnih rešitev kot tudi pri uveljavljanju vrednot trajnosti in vključevanju vseh družbenih skupin oziroma njihovih potreb.

U 1.9. Spodbujanje trajnostno naravnane in vzdržne regionalizacije visokega šolstva

Omogočana in vzpodbujana bo trajnostno naravnana in vzdržna regionalizacija slovenskega visokošolskega prostora (Glej opombo 2) s ciljem zagotavljanja kakovostnega študija, dostopnega vsem, in pospeševanja razvoja regij, katerega nosilci so tudi visokošolski zavodi, ki izpolnjujejo standarde kakovosti in razpolagajo z zadostnimi kadrovskimi in infrastrukturnimi pogoji.

U 1.10. Opredelitev pogojev za ustanavljanje in delovanje posameznih vrst visokošolskih institucij

U 1.11. Podeljevanje koncesij

Koncesije bodo lahko dodeljene za izvajanje akreditiranih študijskih programov, za katere bodo izkazane zadostne družbene potrebe in bodo ustrezali pričakovanjem prihodnjega razvoja slovenske družbe in regionalnega razvoja ter bodo kakovostno nadgrajevali raznolikost visokošolske izobraževalne ponudbe v Sloveniji oziroma se v okviru javne službe na področju visokega šolstva ne bodo izvajali v ustreznem obsegu. Pogoj za podelitev koncesije bo, da imajo zasebni visokošolski zavodi za svoje dejavnosti pridobljene akreditacije Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS). To pomeni, da bodo takšni ponudniki izvajali kakovostne izobraževalne programe in z njimi vsebinsko povezano kakovostno strokovno, raziskovalno oziroma umetniško delo, izkazovali kakovostno vpetost v okolje in na visokošolskih strokovnih študijskih programih zagotavljali ustrezen obseg strokovne prakse. Zagotovljeni bodo tudi pregledna merila in sistem podeljevanja koncesij na visokošolski zavod, ki bo ob izpolnjevanju pogojev omogočal prenos koncesij med študijskimi programi tega zavoda in tako povečal prilagodljivost in odzivnost visokega šolstva na potrebe in izzive družbenega razvoja.

U 1.12. Zagotovitev gibalno-športne dejavnosti za vse študente

Vrnitev gibalne-športne dejavnosti kot spremljevalne vsebine v prvostopenjske študijske programe v prvih letnikih študija, ki niso ovrednotene z ECTS.