873. Uredba o trajnostnih merilih za biogoriva in emisiji toplogrednih plinov goriv
Na podlagi drugega odstavka 19. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 – GZ, 21/18 – ZNOrg, 84/18 – ZIURKOE in 158/20) Vlada Republike Slovenije izdaja
U R E D B O
o trajnostnih merilih za biogoriva in emisiji toplogrednih plinov goriv
(1)
Ta uredba v skladu z:
-
Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 98/70/ES z dne 13. oktobra 1998 o kakovosti motornega bencina in dizelskega goriva ter spremembi Direktive 93/12/EGS (UL L št. 350 z dne 28. 12. 1998, str. 58), zadnjič spremenjeno z Uredbo (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, spremembi uredb (ES) št. 663/2009 in (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv 94/22/ES, 98/70/ES, 2009/31/ES, 2009/73/ES, 2010/31/EU, 2012/27/EU in 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 2009/119/ES in (EU) 2015/652 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 328 z dne 21. 12. 2018, str. 1), v delu, ki določa zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v življenjskem ciklu goriv,
-
Direktivo Sveta (EU) 2015/652 z dne 20. aprila 2015 o določitvi metod izračuna in zahtev glede poročanja na podlagi Direktive 98/70/ES Evropskega parlamenta in Sveta o kakovosti motornega bencina in dizelskega goriva (UL L št. 107 z dne 25. 4. 2015, str. 26), zadnjič spremenjeno z Uredbo (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, spremembi uredb (ES) št. 663/2009 in (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv 94/22/ES, 98/70/ES, 2009/31/ES, 2009/73/ES, 2010/31/EU, 2012/27/EU in 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 2009/119/ES in (EU) 2015/652 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 328 z dne 21. 12. 2018, str. 1), in
-
Direktivo (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta 98/70/ES z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (UL L št. 328 z dne 21. 12. 2018, str. 82), zadnjič popravljeno s Popravkom (UL L št. 311 z dne 25. 9. 2020, str. 11), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2018/2001/EU), v delu, ki določa trajnostna merila in merila za prihranek emisij toplogrednih plinov za pogonska biogoriva, tekoča biogoriva za energetske namene in biomasna goriva, določa:
-
obveznost zmanjševanja emisij toplogrednih plinov v življenjskem ciklu goriv, ki se uporabljajo v prometu;
-
trajnostna merila za biogoriva;
-
preverjanje izpolnjevanja trajnostnih meril za biogoriva in izdajo spremnih potrdil;
-
uporabo sistema masne bilance surovin ali pogonskih biogoriv, in biomasnih goriv, ki se uporabljajo v prometu, z različnimi trajnostnimi merili pri skupni dobavi;
-
metodologijo izračuna in prihranek emisij toplogrednih plinov v življenjskem ciklu goriv, ki se uporabljajo v prometu;
-
obveznost letnega poročanja dobaviteljev goriv o emisijski intenzivnosti in količini emitiranih toplogrednih plinov goriv in energije, ki se uporabljajo v prometu.
(2)
Biogoriva, ki izpolnjujejo trajnostna merila po tej uredbi, se pod pogoji iz te uredbe štejejo v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v življenjskem ciklu goriv.
(3)
Biogoriva, ki ne izpolnjujejo trajnostnih meril po tej uredbi, se lahko pridobivajo, prodajajo ali uporabljajo ne glede na določbe te uredbe, če dobavitelj surovin, proizvajalec goriv ali dobavitelj goriv ne navaja skladnosti biogoriv s trajnostnimi merili.
Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo:
1.
biogorivo je pogonsko biogorivo, tekoče biogorivo za energetske namene in biomasno gorivo;
2.
biološki odpadki so biološki odpadki v skladu s predpisom, ki ureja odpadke;
3.
biomasa so biološko razgradljivi deli proizvodov, odpadkov in ostanki biološkega izvora iz kmetijstva (vključno s snovmi rastlinskega in živalskega izvora), gozdarstva in z njima povezanih proizvodnih dejavnosti, vključno z ribištvom in ribogojstvom, ter biološko razgradljivi deli odpadkov (vključno z industrijskimi in komunalnimi odpadki biološkega izvora);
4.
biomasno gorivo je plinasto in trdno gorivo, proizvedeno iz biomase;
5.
bioplin je plinasto gorivo, proizvedeno iz biomase;
6.
dejanska vrednost je emisija toplogrednih plinov, ki upošteva prihranek emisij toplogrednih plinov med nekaterimi ali vsemi stopnjami postopka proizvodnje določenega pogonskega biogoriva ali tekočega biogoriva za energetske namene in se izračuna v skladu s Prilogo 1, ki je sestavni del te uredbe, za biomasna goriva pa v skladu s Prilogo 2, ki je sestavni del te uredbe;
7.
dobavitelj goriv je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki pridobiva goriva v državah članicah Evropske unije oziroma uvaža goriva iz držav zunaj Evropske unije ali je proizvajalec goriv, ki sam proizvaja goriva v Republiki Sloveniji, ter je po zakonu, ki ureja trošarino, trošarinski zavezanec;
8.
dobavitelj surovin je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki sam prideluje surovine za biogoriva oziroma pridobiva ali dobavlja surovine za biogoriva v državah članicah Evropske unije ali uvaža surovine iz držav zunaj Evropske unije. Za dobavitelja surovin se šteje tudi posameznik, ki se ukvarja s kmetijsko ali gozdarsko dejavnostjo;
9.
emisije toplogrednih plinov so vse neto emisije CO2, CH4 in N2O, za katere se lahko določi, da izvirajo iz življenjskega cikla goriva (vključno z vsemi primesmi) ali dobavljene energije. To zajema vse ustrezne faze ekstrakcije ali pridelave, tudi spremembo rabe tal, prevoz in distribucijo, predelavo in zgorevanje, ne glede na kraj nastanka emisij;
10.
emisije toplogrednih plinov na enoto energije so skupna masa emisij toplogrednih plinov, povezanih z gorivom ali dobavljeno energijo, enakovredno CO2, deljena s skupno vsebnostjo energije goriva ali dobavljene energije (za gorivo, izraženo kot njegova spodnja kurilna vrednost);
11.
gozdna biomasa je biomasa, proizvedena v gozdarstvu;
12.
IPCC je Medvladni odbor za podnebne spremembe, ki deluje pod okriljem Svetovne meteorološke organizacije in Programa Združenih narodov za okolje;
13.
izhodiščni standard za goriva je izhodiščni standard, ki je izračunan na podlagi povprečne porabe motornega bencina, dizelskega goriva, plinskega olja, utekočinjenega naftnega plina in stisnjenega zemeljskega plina v prometu leta 2010 na ozemlju Evropske unije. Izhodiščni standard je izražen kot emisija toplogrednih plinov v življenjskem ciklu omenjenih fosilnih goriv na enoto energije in znaša 94,1 g CO2eq/MJ;
14.
izvajalec monitoringa je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki na podlagi zakona, ki ureja varstvo okolja, in predpisa, ki ureja preverjanje trajnostnih meril za biogoriva, pridobi pooblastilo ministrstva, pristojnega za okolje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), za izvajanje monitoringa;
15.
kmetijska biomasa je biomasa, proizvedena v kmetijstvu;
16.
koristna toplota je toplota, ki je proizvedena za namen gospodarsko upravičenega povpraševanja po toploti za ogrevanje in hlajenje, in ki ne presega potreb po ogrevanju ali hlajenju, ki bi mu bilo sicer zadoščeno po tržnih pogojih;
17.
lesna celuloza je material, sestavljen iz lignina, celuloze in hemiceluloze, kot so biomasa, pridobljena iz gozdov, gozdne energijske poljščine ter ostanki in odpadki iz gozdarstva;
18.
napredno pogonsko gorivo je pogonsko biogorivo, proizvedeno iz surovin, navedenih v Prilogi 3, ki je sestavni del te uredbe;
19.
neodvisni revizor je pravna ali fizična oseba, ki preverja trajnostna merila za biogoriva v okviru prostovoljnega državnega ali mednarodnega sistema in ga potrdi Evropska komisija v skladu s Sporočilom Komisije o prostovoljnih sistemih in privzetih vrednostih v trajnostnem sistemu EU za pogonska biogoriva in tekoča biogoriva (UL C št. 160 z dne 19. junija 2010, str. 1);
20.
neživilska celuloza so surovine, ki so pretežno sestavljene iz celuloze in hemiceluloze ter vsebujejo manj lignina kot lesna celuloza, kar vključuje ostanke poljščin, ki se uporabljajo za živila in krmo (kot so slama, koruzna stebla, ličje in lupine), travnate energijske poljščine z nizko vsebnostjo škroba (kot so ljuljka, proso, miskant in navadna kanela), pokrovne poljščine pred in za glavnimi poljščinami, poljščine na prahi, industrijske ostanke (vključno z ostanki poljščin, ki se uporabljajo za živila in krmo, potem ko so bili izločeni rastlinska olja, sladkorji, škrob in proteini) in materiale iz bioloških odpadkov, pri čemer so poljščine na prahi in pokrovne poljščine začasni, kratkoročni posejani travniki, ki vsebujejo mešanico trav in stročnic z nizko vsebnostjo škroba ter so namenjeni pridobivanju krme za živino in izboljšanju rodovitnosti tal zaradi višjih donosov glavnih poljščin;
21.
območje izvora je geografsko opredeljeno območje, s katerega izvirajo surovine gozdne biomase, za katero so na voljo zanesljive in neodvisne informacije ter kjer so razmere dovolj homogene, da se lahko ocenijo tveganja glede trajnostnih značilnosti gozdne biomase in njenih značilnosti glede zakonitosti;
22.
obrat za pridobivanje goriva ali proizvodnjo energije (v nadaljnjem besedilu: obrat) je celotno območje, ki ga upravlja isti upravljavec in na katerem je ena ali več naprav, v katerih se pridobiva gorivo ali proizvaja oziroma soproizvaja toplotna energija ali električna energija;
23.
obnovitev gozda je ponovna vzpostavitev gozdnega sestoja z naravnimi ali umetnimi sredstvi po odstranitvi prejšnjega sestoja s posekom ali zaradi naravnih vzrokov, vključno z ognjem ali neurjem;
24.
odpadek je odpadek v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja. Za namen te uredbe to ne vključuje snovi ali predmetov, ki so bili namerno spremenjeni ali onesnaženi, da bi ustrezali tej opredelitvi;
25.
ostanek je snov, ki ni eden od končnih proizvodov, ki bi bil neposredni cilj proizvodnega postopka. Ostanek ni primarni cilj proizvodnega postopka, pri čemer tudi postopek ni bil namerno spremenjen zaradi njegove proizvodnje;
26.
ostanki iz kmetijstva, akvakulture, ribištva in gozdarstva so ostanki, ki neposredno nastajajo v kmetijstvu, akvakulturi, ribištvu in gozdarstvu. Ti ostanki ne zajemajo ostankov, ki nastajajo v z njimi povezanih panogah ali predelavi;
27.
pogonsko biogorivo je tekoče biogorivo, namenjeno uporabi v prometu, ki je proizvedeno iz biomase;
28.
pogonska biogoriva, tekoča biogoriva za energetske namene in biomasna goriva z nizkim tveganjem za posredno spremembo rabe zemljišč (v nadaljnjem besedilu: biogoriva z nizkim tveganjem) so pogonska biogoriva, tekoča biogoriva za energetske namene in biomasna goriva, katerih surovine so bile proizvedene v okviru sistemov, ki se z izboljšanimi kmetijskimi praksami pa tudi pridelavo poljščin na območjih, ki se pred tem niso uporabljala za gojenje poljščin, izogibajo izpodrivalnemu učinku pogonskih biogoriv, tekočih biogoriv za energetske namene in biomasnih goriv iz poljščin, ki se uporabljajo za živila in krmo, in ki so bila proizvedena v skladu s trajnostnimi merili iz 5. do 10. člena te uredbe;
29.
poljščine, ki se uporabljajo za živila in krmo, so poljščine z visoko vsebnostjo škroba, rastline za pridelavo sladkorja ali oljnice, ki se pridelujejo na kmetijskih zemljiščih kot glavne poljščine in ne vključujejo ostankov, odpadkov ali lesne celuloze kakor tudi ne vmesnih poljščin, kot so dosevki in pokrovne poljščine, če uporaba takih vmesnih poljščin ne sproži potrebe po dodatnih zemljiščih;
30.
poljščine z visoko vsebnostjo škroba so poljščine, večinoma žitarice (ne glede na to, ali se uporabi le zrnje ali pa se uporabi celotna rastlina, kot v primeru silažne koruze), gomoljnice in korenovke (kot so krompir, topinambur, sladki krompir, maniok in jam) ter stebelne gomoljnice (kot sta kolokazija in malanga);
31.
ponudnik storitve električnega polnjenja je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki dobavlja električno energijo končnim uporabnikom v prometu na javno dostopnih polnilnih mestih ali zasebnih polnilnih mestih, ki se uporabljajo pri opravljanju lastne dejavnosti;
32.
primarne emisije so vse emisije toplogrednih plinov, ki nastanejo pred dostavo surovin v rafinerijo ali predelovalni obrat, v katerem je bilo proizvedeno gorivo, kot je določeno v Prilogi 4, ki je sestavni del te uredbe;
33.
privzeta vrednost je vrednost, izračunana na podlagi tipične vrednosti z uporabo vnaprej določenih dejavnikov in se lahko pod pogoji iz te uredbe uporablja namesto dejanske vrednosti;
34.
promet obsega vsa cestna vozila in necestno mobilno mehanizacijo, vključno s tirnimi vozili, plovili za celinske plovne poti in plovili za rekreacijo, ko niso na morju, ter kmetijskimi in gozdarskimi traktorji. Zračna vozila in plovila se za namen te uredbe ne upoštevajo;
35.
proizvajalec goriv je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki proizvaja biomasno gorivo, bioplin, napredno pogonsko biogorivo, pogonsko biogorivo, reciklirano ogljično gorivo ali gorivo nebiološkega izvora, namenjeno uporabi v prometu;
36.
prostovoljni državni ali mednarodni sistemi so sistemi za merjenje prihranka emisij toplogrednih plinov, ki poleg trajnostnih meril upoštevajo tudi ključne okoljske in socialne vidike za spodbujanje trajnostne proizvodnje biogoriv v državah članicah Evropske unije in zunaj nje in jih odobri Evropska komisija pod pogoji in po postopku iz 30. člena Direktive 2018/2001/EU;
37.
reciklirano ogljično gorivo je tekoče ali plinasto gorivo, ki se proizvaja iz tokov tekočih ali trdnih odpadkov neobnovljivega izvora, ki niso primerni za materialno predelavo v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki iz predpisa, ki ureja odpadke, ali iz plina iz predelave odpadkov in izpušnega plina neobnovljivega izvora, ki se proizvaja kot neizogibna in nenamerna posledica proizvodnega procesa v industrijskih obratih;
38.
soproizvodnja je hkratna proizvodnja toplotne energije ter električne energije oziroma mehanične energije v enem procesu (v nadaljnjem besedilu: SPTE);
39.
spremno potrdilo je dokument, ki spremlja pošiljko biogoriv in s katerim se dokazuje, da so zanjo izpolnjena vsa trajnostna merila;
40.
SPTE z visokim izkoristkom je soproizvodnja z visokim izkoristkom v skladu s predpisom, ki ureja določanje količine električne energije, ki je proizvedena v soproizvodnji toplote in električne energije z visokim izkoristkom, ter določanje izkoristka pretvorbe energije biomase;
41.
tekoče biogorivo za energetske namene (v nadaljnjem besedilu: biogorivo za energetske namene) je tekoče biogorivo, ki se uporablja za energetske namene, vključno s proizvodnjo električne energije ter energije za ogrevanje in hlajenje, in ki je proizvedeno iz biomase. Biogorivo za energetske namene ne vključuje pogonskega biogoriva, ki je namenjeno uporabi v prometu;
42.
tekoče in plinasto gorivo iz obnovljivih virov nebiološkega izvora, namenjeno uporabi v prometu (v nadaljnjem besedilu: gorivo nebiološkega izvora), je tekoče in plinasto gorivo za uporabo v prometu, ki ni pogonsko biogorivo ali bioplin, in katerega energijska vsebnost izhaja iz obnovljivih virov, ki niso biomasa;
43.
tipična vrednost je ocena reprezentativnega prihranka emisij toplogrednih plinov proizvodnje določenega pogonskega biogoriva, biogoriva za energetske namene ali biomasnega goriva, ki je reprezentativna za porabo v Evropski uniji.
II. PRIHRANEK EMISIJ TOPLOGREDNIH PLINOV V PROMETU
3. člen
(zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v prometu)
(1)
Cilj te uredbe je zmanjšanje emisije toplogrednih plinov v prometu za do 10 % glede na izhodiščni standard za goriva.
(2)
Dobavitelji goriv morajo glede na izhodiščni standard za goriva zmanjšati emisije toplogrednih plinov v življenjskem ciklu goriva na enoto energije iz goriva, ki se uporablja v prometu, in sicer od vključno leta 2021 dalje za najmanj 6 % za vsako posamezno koledarsko leto z:
1.
dajanjem biogoriv, ki izpolnjujejo trajnostna merila iz te uredbe, na trg;
2.
uporabo električne energije, ki je dana na trg za pogon električnih cestnih vozil v skladu s 4. členom te uredbe.
(3)
Ne glede na prejšnji odstavek lahko dobavitelj goriv ali ponudnik storitve električnega polnjenja k cilju iz prvega odstavka tega člena prispeva k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov z uporabo električne energije, ki je dana na trg za pogon električnih vozil in električne necestne mobilne mehanizacije, vključno s tirnimi vozili, plovili za celinske plovne poti in plovili za rekreacijo, ko niso na morju, ter kmetijskimi in gozdarskimi traktorji, v skladu s 4. členom te uredbe;
4. člen
(uporaba električne energije v prometu)
Prihranek emisij toplogrednih plinov zaradi uporabe električne energije v prometu se za namen iz 2. točke drugega odstavka in tretjega odstavka 3. člena te uredbe upošteva samo, kadar dobavitelj goriv ali ponudnik storitve električnega polnjenja dokaže merjenje in evidentiranje dobavljene električne energije.
5. člen
(trajnostna merila za biogoriva)
(1)
K zmanjševanju emisij toplogrednih plinov iz prvega in drugega odstavka 3. člena te uredbe se štejejo le tista biogoriva, ki so pridobljena v skladu s trajnostnimi merili iz 5. do 10. člena te uredbe ne glede na geografski izvor biomase.
(2)
Ne glede na prejšnji odstavek se lahko za biogoriva, pridobljena iz odpadkov in ostankov, razen ostankov iz kmetijstva, akvakultur, ribištva in gozdarstva, upoštevajo samo trajnostna merila iz prvega odstavka 6. člena te uredbe. Takšno upoštevanje trajnostnih meril se uporablja tudi za odpadke in ostanke, ki so pred nadaljnjo predelavo v biogorivo najprej predelani v proizvod.
(3)
Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena se za biomasna goriva, ki se uporabljajo v obratih za proizvodnjo električne energije, energije za ogrevanje in hlajenje s skupno nazivno vhodno toplotno močjo manjšo od 20 MW v primeru trdnih biomasnih goriv in s skupno nazivno vhodno toplotno močjo manjšo od 2 MW v primeru plinastih biomasnih goriv, ne upoštevajo trajnostna merila iz 5. do 10. člena te uredbe.
(4)
Biogoriva, proizvedena iz odpadkov in ostankov, ki niso iz gozdarstva, temveč s kmetijskih zemljišč, se k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov iz prvega in drugega odstavka 3. člena te uredbe upoštevajo samo, če so za ta kmetijska zemljišča sprejeti načrti za spremljanje ali upravljanje za odpravo vplivov na kakovost tal in ogljika v tleh.
(5)
Električna energija, proizvedena iz biomasnih goriv, se upošteva za namen predpisa, ki ureja način izračuna bruto končne porabe energije iz obnovljivih virov, in za namen predpisa, ki ureja obnovljive vire energije v prometu, če izpolnjuje eno ali več od naslednjih zahtev:
1.
proizvaja se v obratih s skupno nazivno vhodno toplotno močjo, manjšo od 50 MW;
2.
za obrate s skupno nazivno vhodno toplotno močjo med 50 in 100 MW se proizvaja z uporabo tehnologije SPTE z visokim izkoristkom ali za obrate, ki so namenjeni samo proizvodnji električne energije in dosegajo raven energetske učinkovitosti, povezano z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami, kot je opredeljeno v Izvedbenem sklepu Komisije (EU) 2017/1442 dne 31. julija 2017 o določitvi zaključkov o najboljših razpoložljivih tehnikah (BAT) v skladu z Direktivo 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta za velike kurilne naprave (UL L št. 212 z dne 17. 8. 2017, str. 1);
3.
za obrate s skupno nazivno vhodno toplotno močjo nad 100 MW se proizvaja bodisi z uporabo tehnologije SPTE z visokim izkoristkom ali za obrate, ki so namenjeni samo proizvodnji električne energije in dosegajo neto električni izkoristek v višini najmanj 36 %;
4.
proizvaja se z zajemanjem in shranjevanjem CO2 iz biomase.
(6)
Električna energija, proizvedena iz biomasnih goriv iz prejšnjega odstavka, se za namen predpisa, ki ureja način izračuna bruto končne porabe energije iz obnovljivih virov, in za namen predpisa, ki ureja obnovljive vire energije v prometu:
1.
upošteva, če je bila proizvedena v obratih, ki so namenjeni samo proizvodnji električne energije iz 2. in 3. točke prejšnjega odstavka, če fosilna goriva v teh obratih niso uporabljena kot glavno gorivo in če ni stroškovno učinkovite možnosti za uporabo tehnologije za SPTE z visokim izkoristkom glede na oceno, opravljeno v skladu s predpisom, ki ureja izdelavo analize stroškov in koristi za uporabo soproizvodnje toplote in električne energije z visokim izkoristkom ter učinkovito daljinsko ogrevanje in hlajenje;
2.
ne upošteva, če je bila proizvedena v obratih, za katere je Evropska komisija sprejela odločitev o utemeljenem obstoju tveganj za zanesljivost oskrbe z električno energijo. Obvestilo o uveljavljanju obstoja tveganj za zanesljivost oskrbe z električno energijo pošlje Evropski komisiji ministrstvo, pristojno za energijo.
(7)
Za namen prispevanja k doseganju deleža energije iz obnovljivih virov v bruto končni porabi energije Evropske unije in za namen izračuna deležev energije iz obnovljivih virov iz predpisa, ki ureja način izračuna bruto končne porabe energije, se uporablja električna energija, proizvedena iz obratov iz petega odstavka tega člena, ki so začeli obratovati ali ki so začeli uporabljati biomasno gorivo po 25. decembru 2021.
(8)
Za namene upravičenosti do finančne podpore za proizvodnjo in porabo pogonskih biogoriv, drugih tekočih biogoriv in biomasnih goriv, kot je določena v zakonu, ki ureja spodbujanje rabe obnovljivih virov energije, peti odstavek tega člena ne posega v podporo v okviru programov podpore, ki so v skladu z zakonom, ki ureja spodbujanje rabe obnovljivih virov energije, odobreni do 25. decembra 2021.
6. člen
(najmanjši prihranek emisij toplogrednih plinov)
(1)
Prihranek emisij toplogrednih plinov zaradi rabe posameznega biogoriva je za obrate naslednji:
1.
za obrate, ki so začeli obratovati 5. oktobra 2015 ali pred tem dnem, najmanj 50 % za pogonska biogoriva, bioplin, ki se uporablja v prometu, in biogoriva za energetske namene;
2.
za obrate, ki so začeli obratovati 6. oktobra 2015 ali pozneje, do vključno 31. decembra 2020, najmanj 60 % za pogonska biogoriva, bioplin, ki se uporablja v prometu, in biogoriva za energetske namene;
3.
za obrate, ki so začeli obratovati 1. januarja 2021 ali pozneje, najmanj 65 % za pogonska biogoriva, bioplin, ki se uporablja v prometu, in biogoriva za energetske namene;
4.
za obrate, ki so začeli obratovati 1. januarja 2021 ali pozneje, do vključno 31. decembra 2025, najmanj 70 % za biomasna goriva, ki se uporabljajo za proizvodnjo električne energije ter energije za ogrevanje in hlajenje, nato pa od 1. januarja 2026 dalje najmanj 80 %;
pri čemer se za obrat šteje, da obratuje, ko sta se začeli fizična proizvodnja pogonskih biogoriv, bioplina, ki se uporablja v prometu, in biogoriv za energetske namene ter fizična proizvodnja biomasnih goriv za proizvodnjo električne energije ter energije za ogrevanje in hlajenje.
(2)
Prihranek emisij toplogrednih plinov zaradi uporabe goriv nebiološkega izvora mora znašati vsaj 70 %.
(3)
Prihranek emisij toplogrednih plinov zaradi rabe biogoriv se določi v skladu s prvim, drugim in tretjim odstavkom 11. člena te uredbe.
(4)
Ne glede na prvi odstavek tega člena se prihranek emisij toplogrednih plinov ne uporablja za električno energijo ter energijo za segrevanje in hlajenje, ki je proizvedena iz trdnih komunalnih odpadkov.
7. člen
(trajnostna merila za zemljišča zunaj Republike Slovenije)
(1)
Surovine za biogoriva, pridobljena iz kmetijske biomase, ki se pridobivajo na zemljišču zunaj Republike Slovenije, ki ima velik pomen za ohranjanje biotske raznovrstnosti, se ne upoštevajo za namen te uredbe. Za tako zemljišče se šteje vsako spodaj navedeno zemljišče, ki je januarja 2008 ali pozneje imelo enega od naslednjih statusov, pri čemer ni pomembno, ali ga ima še vedno:
1.
pragozd in druga gozdna zemljišča z avtohtonimi vrstami, če niso jasno vidni znaki človekovega delovanja in večji posegi v ekološke procese;
2.
gozd in druga gozdna zemljišča z veliko biotsko raznovrstnostjo in velikim številom vrst, ki niso degradirana ali za katera je pristojni organ ugotovil veliko biotsko raznovrstnost;
a)
ki je z zakonom ali drugim aktom pristojnega organa določeno kot naravovarstveno ali
b)
za zaščito redkih, prizadetih ali ogroženih ekosistemov ali vrst, priznanih z mednarodnimi sporazumi ali vključenih na sezname medvladnih organizacij ali Mednarodne zveze za ohranjanje narave, če jih kot taka prizna Evropska komisija;
4.
naravno travinje, ki zajema več kot en hektar, ki z veliko biotsko raznovrstnostjo ohranja naravno sestavo vrst ter ekološke značilnosti in procese in ki bi tako ostalo brez človekovega posega;
5.
nenaravno travinje, ki zajema več kot en hektar, ki ima veliko število vrst in ni degradirano in pri katerem je pristojni organ ugotovil veliko biotsko raznovrstnost.
(2)
Surovine za biogoriva, pridobljena iz kmetijske biomase, ki se pridobivajo na zemljišču zunaj Republike Slovenije z visoko vrednostjo zalog ogljika, se ne upoštevajo za namen te uredbe. Za tako zemljišče se šteje vsako navedeno zemljišče, ki je januarja 2008 imelo enega od teh statusov in ga nima več:
1.
mokrišče ali zemljišče, ki je stalno ali večji del leta pokrito ali nasičeno z vodo;
2.
nepretrgano gozdnato območje, ki zajema več kot en hektar, poraslo z drevesi, višjimi od petih metrov, katerih krošnje pokrivajo več kot 30 % površine, ali drevesi, ki te meje lahko dosežejo v svojem naravnem okolju;
3.
zemljišče, ki zajema več kot en hektar, poraslo z drevesi, višjimi od petih metrov, katerih krošnje pokrivajo od 10 % do 30 % površine, ali drevesi, ki te meje lahko dosežejo v svojem naravnem okolju.
(3)
Surovine za biogoriva, pridobljene iz kmetijske biomase, ki se pridobiva na zemljišču zunaj Republike Slovenije, ki je januarja 2008 imelo status šotišča, se ne upoštevajo za namen te uredbe.
(4)
Surovine za biogoriva, pridobljena iz gozdne biomase, se, da se čim bolj zmanjša tveganje uporabe gozdne biomase, pridobljene iz netrajnostne proizvodnje, upoštevajo za namen te uredbe:
1.
če v državi, v kateri je bila pridobljena gozdna biomasa, veljajo predpisi, ki se uporabljajo na območju sečnje, ter sistemi spremljanja in izvrševanja za zagotovitev, da: