TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba upnika F., d. o. o., S., se v delu, v katerem se nanaša na IV. točko izreka izpodbijanega sklepa zavrže, v preostalem delu pa se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanih I. do III. točki izreka potrdi.

Pritožba M. V., G., se v delu, v katerem se nanaša na I., II. in III. točko izreka izpodbijanega sklepa zavrže, v preostalem delu pa se ji ugodi in se izpodbijani sklep v IV. točki izreka razveljavi.

Ker je ugovor prepozen, se sodišče prve stopnje v vsebinsko presojo in s tem v utemeljenost ugovora pravilno ni spuščalo.

Iz izrecne določbe četrtega odstavka 11. člena ZST-1 izhaja, da pravna oseba ne more biti oproščena plačila takse, ki znaša do vključno 44 EUR. Že sam zakon torej ne daje možnosti, da bi sodišče sploh lahko odločalo o oprostitvi sodne takse do višine 44 EUR, saj morajo pravne osebe sodno takso do te višine plačati in jim oprostitev niti ni omogočena.

Glede na to, da je sodišče prve stopnje samo zapisalo, da je v tem postopku M. V. prvič vložil ugovor zoper plačilni nalog in predlog za oprostitev plačila sodne takse, le na podlagi dejstva, da je bilo pritožniku v drugem sodnem postopku s sodnimi odločbami že pojasnjeno, da je ugovor, ki je vložen po poteku 8-dnevnega roka, prepozen in da predloga za oprostitev sodne takse ne more vložiti, če gre za sodno takso do višine 44 EUR, po presoji pritožbenega sodišča to samo po sebi in v takih okoliščinah primera ni mogoče šteti in zaključiti, da z vložitvijo ugovora in predloga za oprostitev sodne takse v tem postopku pritožnik zlorablja pravice.