TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne.

Prvostopenjsko sodišče, ki je sledilo tožničinemu predlogu v vlogi z dne 19. 11. 1998 in po nasprotovanju tožencev razširitvi tožbe to vlogo pisalo v vpisnik kot novo tožbo ter jo kot takšno obravnavalo, ni zagrešilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Ne držijo revizijske trditve, da je s s tem de facto nadomestilo privolitev tožencev v spremembo tožbe in ju spravilo v položaj nadaljevanja že obstoječe pravde.

Prvi toženec pa tudi zgrešeno poudarja, da je s plačilom 70.000 EUR na zakonca A. prešla le tožničina pogodbena terjatev zoper drugega toženca. Drži, da sta se V. in Z. A. kot zastavitelja in poroka zavezala poravnati tožničino terjatev proti drugemu tožencu iz naslova pogodbe o leasingu. Toda obveznost drugega toženca, da tožnici plača vtoževani znesek, ne temelji le na pogodbeni, pač pa tudi na odškodninski podlagi. Zaradi kršitve pogodbe je tožnici odgovoren za škodo, katera ji je nastala v višini t.i. pozitivnega pogodbenega interesa - to je zneska, ki bi ji pripadel, če bi drugi toženec pogodbo izpolnil. Po četrtem odstavku 1002. člena ZOR pa tudi porok odgovarja za vsako povečanje obveznosti, nastalo z dolžnikovo zamudo ali po dolžnikovi krivdi, če ni dogovorjeno kaj drugega. Iz ugotovitev sodišč ne izhaja, da je bila obveznost porokov A. omejena. Zato sta tudi onadva tožnici dolžna povrniti znesek, ki bi ga prejela, če bi drugi toženec pravilno izpolnil sklenjeno pogodbo. Solidarno z drugim tožencem je tožnici za to škodo odgovoren tudi prvi toženec. Po 1014. členu ZOR pa lahko porok enega izmed več solidarnih dolžnikov zahteva od kateregakoli med njimi, naj mu povrne, kar je plačal upniku, skupaj s stroški. Revizijsko sodišče zato ugotavlja, da sta zakonca A. s plačilom 70.000 EUR do višine tega zneska postala upnika prej tožničine odškodninske terjatve v razmerju do obeh tožencev. Odločitev, da je tudi prvi toženec solidarno z drugim tožencem dolžan plačati V. in Z. A. znesek 70.000 EUR, je tako materialnopravno pravilna.