Uvodni zakon h kazenskemu zakoniku

120. Uvodni zakon h kazenskemu zakoniku

U K A Z

Na podlagi 6. točke 74. člena ustave FLRJ v zvezi z 9. točko 4. člena zakona o Prezidiju Ljudske skupščine FLRJ razglaša Prezidij Ljudske skupščine FLRJ uvodni zakon h kazenskemu zakoniku, ki sta ga sprejela Zvezni svet in Svet narodov Ljudske skupščine FLRJ na svoji seji z dne 27. februarja 1951 in ki se glasi:

UVODNI ZAKON
H KAZENSKEMU ZAKONIKU NAMEN UVODNEGA ZAKONA

1. člen

Ta zakon ima namen uveljaviti kazenski zakonik, ki je bil sprejet na tretjem rednem zasedanju Ljudske skupščine FLRJ (drugega sklicanja) dne 27. februarja 1951, spraviti v sklad z njegovimi določbami kazenskopravne določbe iz obstoječih zakonov in omogočiti uporabo milejšega zakona nasproti storilcem kaznivih dejanj.

I. ZAČETEK VELJAVNOSTI KAZENSKEGA ZAKONIKA

2. člen

Kazenski zakonik začne veljati 1. julija 1951.

3. člen

Določba tretjega odstavka 61. člena kazenskega zakonika velja od dneva, ko začne veljati ta zakon.

4. člen

(1)

Določbe členov 64-79 kazenskega zakonika veljajo od dneva, ko začne veljati ta zakon.

(2)

Kazni, izrečene zoper starejše in mlajše mladoletnike do dneva, ko začne veljati ta zakon, ki pa so daljše, kakor bi se smele izreči po določbah kazenskega zakonika, in kazni, izrečene v primerih, v katerih se po tem zakoniku ne bi smele izreči, se zmanjšajo oziroma spremenijo v vzgojne poboljševalne ukrepe po določbah kazenskega zakonika. Spremenitev kazni v vzgojne poboljševalne ukrepe se izvede do dneva, ko začne veljati kazenski zakonik.

5. člen

Od dneva, ko Ljudska skupščina FLRJ izglasuje ta zakon, se ne smejo več izrekati tele kazni: poboljševalno delo, izguba državljanstva, izguba pravice nositi častne naslove, rede in odlikovanja, pravice do državne ali druge javne službe, pravice do pokojnine in roditeljske pravice, izguba čina, izgon iz prebivališča in poprava škode.

6. člen

Do dneva, ko začne veljati kazenski zakonik, bo sodišče namesto kazni poboljševalnega dela izrekalo kazen odvzema prostosti, ki pa ne sme biti večja od tretjine najvišje mere, ki je predpisana za kazen poboljševalnega dela, in ne manjša od enega dneva odvzema prostosti.

7. člen

Do dneva, ko začne veljati kazenski zakonik, se sme kazen izgube državljanskih pravic izrekati samo poleg kazni odvzema prostosti s prisilnim delom, daljše od dveh let, obsega pa izgubo volilne pravice, pravice pridobitve in opravljanja volilnih funkcij v družbenih organizacijah in društvih in pravice javnega nastopanja.

8. člen

Do dneva, ko začne veljati kazenski zakonik, se sme kazen trajne prepovedi opravljanja določenega poklica izreči samo pri obsodbi na kazen odvzema prostosti s prisilnim delom, in sicer tedaj, če ta ni manjša od treh let.

9. člen

Glede na določbo drugega odstavka 90. člena kazenskega zakonika bodo storilci od dneva, ko začne veljati, za kazniva dejanja, ki so jih storili po 6. aprilu 1941 in za katera bi morali biti sojeni po zakonu o razveljavljenju pravnih predpisov, izdanih pred 6. aprilom 1941 in med sovražnikovo okupacijo ("Uradni list FLRJ" št. 86/46), sojeni po določbah kazenskega zakonika.

10. člen

Od dneva, ko začne veljati kazenski zakonik, veljajo za zastaranje pravice do kazenskega pregona oziroma izvršitve kazni določbe 80. in 82. člena kazenskega zakonika tudi tedaj, če je bilo kaznivo dejanje storjeno ali sodba izrečena, še preden je začel veljati kazenski zakonik, razen če sta pregon oziroma izvršitev kazni že zastarana.

11. člen

(1)

Od dneva, ko začne veljati kazenski zakonik, veljajo določbe členov 87-89 kazenskega zakonika tudi glede oseb, ki so bile pravnomočno obsojene, še preden je začel veljati, če že niso rehabilitirane.

(2)

Glede rehabilitacije oseb, ki so bile pravnomočno obsojene na kazen poboljševalnega dela ali na kazen zaplembe premoženja, izgube državljanskih pravic, izguba čina, prepovedi opravljanja določenega poklica, izgona in poprave škode kot glavno kazen, še preden je začel veljati kazenski zakonik, se uporabi določba drugega odstavka 88. člena kazenskega zakonika.

(3)

Glede rehabilitacije oseb, obsojenih po predpisih, ki so bili izdani pred 6. aprilom 1941, se primerno uporabijo določbe členov 87-89 kazenskega zakonika.

II. DOLOČBE O IZREČENIH KAZNIH

12. člen

Ko začne veljati kazenski zakonik, se spremeni pravnomočno izrečena kazen odvzema prostosti s prisilnim delom v enako dolgo kazen strogega zapora, pravnomočno izrečena kazen odvzema prostosti pa v enako dolgo kazen zapora.

13. člen

Kazen poboljševalnega dela, ki je bila pravnomočno izrečena do dneva, ko začne veljati ta zakon, se spremeni, kolikor ni prestana, v kazen odvzema prostosti, in sicer tako, da se en dan odvzema prostosti šteje za tri dni poboljševalnega dela.

14. člen

(1)

Ko začne veljati kazenski zakonik, se pravnomočno izrečena kazen izgube državljanskih pravic, ki obsega izgubo volilne pravice, pravice do pridobitve in opravljanja funkcij v družbenih organizacijah in društvih in pravice javnega nastopanja, spremeni v kazen omejitve državljanskih pravic.

(2)

Oseba, obsojena na izgubo pravice do pokojnine ali izgubo roditeljske pravice, sme zahtevati, da se ji prizna pravica do pokojnine oziroma roditeljska pravica, če so za to podani pogoji po zakonu o socialnem zavarovanju delavcev in uslužbencev in njihovih družin oziroma po temeljnem zakonu o razmerju med starši in otroki. Postopek za priznanje teh pravic teče pred organom, ki je pristojen odločati o odvzemu pravice do pokojnine oziroma o odvzemu roditeljske pravice.

15. člen

Kazen trajne prepovedi opravljanja določenega poklica, ki je bila pravnomočno izrečena še preden je začel veljati ta zakon, obenem s kaznijo odvzema prostosti s prisilnim delom za manj kakor tri leta ali pa obenem s kakšno drugo, milejšo kaznijo, se spremeni v kazen začasne prepovedi opravljanja določenega poklica, za dobo petih let.

16. člen

Kazen izgona iz prebivališča, ki je bila pravnomočno izročena do dneva, ko začne veljati ta zakon, se ne bo več izvrševala.

17. člen

Kazni izgube državljanstva, izgube čina in poprave škode, ki so bile do dneva, ko je začel veljati ta zakon, pravnomočno izrečene, se bodo izvršile.

III. ODPRAVA OBSTOJEČIH KAZENSKOPRAVNIH PREDPISOV

18. člen

Ko začne veljati kazenski zakonik, nehajo veljati tile zakoni:

1)

kazenski zakonik - splošni del z dne 4. decembra 1947 ("Uradni list FLRJ" 106/47);

2)

zakon o prepovedi izzivanja narodnega, rasnega in verskega sovraštva in razdora z dne 11. julija 1946 ("Uradni list FLRJ" št. 56/46);

3)

zakon o zatiranju nedovoljene trgovine, nedovoljene špekulacije in gospodarske sabotaže z dne 11. julija 1946 ("Uradni list FLRJ" št. 56/46);

4)

zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo z dne 16. julija 1946 ("Uradni list FLRJ" št. 59/46) z dopolnitvami z dne 4. decembra 1947 ("Uradni list FLRJ" št. 106/47), razen 3a člena;

5)

zakon o kaznivih dejanjih zoper splošno ljudsko premoženje ter premoženje zadružnih in drugih družbenih organizacij z dne 11. oktobra 1948 ("Uradni list FLRJ" št. 87/48);

6)

zakon o kaznivih dejanjih zoper uradno dolžnost z dne 12. oktobra 1948 ("Uradni list FLRJ" št. 88/48);

7)

zakon o vojaških kaznivih dejanjih z dne 1. decembra 1948 ("Uradni list FLRJ" št. 107/48).

19. člen

Ko začne veljati kazenski zakonik, nehajo veljati tele kazenskopravne določbe v posameznih zakonih:

1)

členi 36, 37 in 38 zakona o vojaški obveznosti državljanov Federativne ljudske republike Jugoslavije z dne 1. aprila 1946 ("Uradni list FLRJ" št. 28/46);

2)

člen 46 zakona o državnih matičnih knjigah z dne 1. aprila 1946 ("Uradni list FLRJ" št. 29/46) s spremembami in dopolnitvami z dne 5. januarja 1949 ("Uradni list FLRJ" št. 4/49);

3)

členi 87, 88 in 89 temeljnega zakona o zakonski zvezi z dne 3. aprila 1946 ("Uradni list FLRJ" št. 29/46);

4)

člen 18 zakona o zaščiti avtorske pravice z dne 25. maja 1946 ("Uradni list FLRJ" št. 45/46) in člen 19 omenjenega zakona, kolikor se nanaša na pristojnost sodišča za sojenje o kaznivem dejanju iz prvega odstavka 18. člena omenjenega zakona;

5)

členi 27, 28 in 29 zakona o društvih, zborovanjih in drugih javnih shodih z dne 21. junija 1946 ("Uradni list FLRJ" št. 51/46);

6)

člena 6 in 7 zakona o izdelavi štampiljk, pečatov in žigov z dne 5. julija 1946 ("Uradni list FLRJ" št. 55/46);

7)

člen 19 zakona o tisku z dne 8. julija 1946 ("Uradni list FLRJ" št. 56/46);

8)

člen 26 zakona o volilnih imenikih z dne 17. julija 1946 ("Uradni list FLRJ" št. 58/46);

9)

člen 34 in drugi stavek člena 36 temeljnega zakona o zadrugah z dne 18. julija 1946 ("Uradni list FLRJ" št. 59/46);

10)

členi 27, 28 in 29 zakona o zaplembi premoženja in o izvrševanju zaplembe z dne 27. julija 1946 ("Uradni list FLRJ" št. 61/46);

11)

tretji in četrti odstavek člena 32 temeljnega zakona o državnih gospodarskih podjetjih z dne 24. julija 1946 ("Uradni list FLRJ" št. 62/46);

12)

tretji in četrti odstavek člena 13 in člena 14 zakona o ravnanju s premoženjem, ki so ga lastniki morali zapustiti med okupacijo, in s premoženjem, ki so jim ga odvzeli okupator ali njegovi pomagači, z dne 2. avgusta 1946 ("Uradni list FLRJ" št. 64/46);

13)

členi 13, 14, 15, 16 in 17 zakona o taksah z dne 19. avgusta 1946 ("Uradni list FLRJ" št. 68/46);

14)

členi 9, 10 in 10a zakona o obvezni službi medicinskega osebja z dne 9. oktobra 1946 ("Uradni list FLRJ" št. 82/46) s spremembi in dopolnitvami z dne 5. januarja 1949 ("Uradni list FLRJ" št. 3/49);

15)

drugi odstavek člena 34 zakona o enotnem računovodstvu z dne 20. novembra 1946 ("Uradni list FLRJ" št. 94/46) in prvi odstavek člena 36 omenjenega zakona, kolikor se nanaša na sodno pristojnost;

16)

členi 66, 67 in 68 zakona o odvetništvu z dne 12. decembra 1946 ("Uradni list FLRJ" št. 102/46);

17)

člena 40 in 44 zakona o davkih z dne 26. decembra 1946 ("Uradni list FLRJ" št. 105/46);

18)

člena 26 in 30 splošnega zakona o varstvu gozdov pred požarom z dne 1. aprila 1947 ("Uradni list FLRJ" št. 29/47);

19)

člen 19 splošnega zakona o lovu z dne 3. decembra 1947 ("Uradni list FLRJ" št. 105/47);

20)

člen 41 in prvi odstavek člena 44 splošnega zakona o gozdovih z dne 3. decembra 1947 ("Uradni list FLRJ" št. 106/47) in člen 45 omenjenega zakona, kolikor se nanaša na sodno pristojnost;

21)

drugi odstavek člena 25 splošnega zakona o preprečevanju in zatiranju nalezljivih bolezni z dne 30. aprila 1948 ("Uradni list FLRJ" št. 37/48);

22)

člen 97 in 98 zakona o iznajdbah in tehničnih izpolnitvah z dne 1. decembra 1948 ("Uradni list FLRJ" št. 108/48);

23)

členi 110 - 117 temeljnega zakona o kmetijskih zadrugah z dne 6. junija 1949 ("Uradni list FLRJ" št. 49/49);

24)

člena 82 in 84 zakona o volitvah ljudskih poslancev za Ljudsko skupščino Federativne ljudske republike Jugoslavije (Zvezni svet in Svet narodov) z dne 21. januarja 1950 ("Uradni list FLRJ" št. 6/50) in člen 85 omenjenega zakona, kolikor se nanaša na sodno pristojnost;

25)

člena 126 in 127 zakona o socialnem zavarovanju delavcev in uslužbencev in njihovih družin z dne 21. januarja 1950 ("Uradni list FLRJ" št. 10/50);

26)

člen 26 splošnega zakona o morskem ribolovu z dne 23. januarja 1950 ("Uradni list FLRJ" št. 12/50);

27)

členi 16, 17, 18 in 19 zakona o mamilih z dne 23. januarja 1950 ("Uradni list FLRJ" št. 16/50);

28)

člen 36 zakona o odpoklicu ljudskih poslancev Ljudske skupščine FLRJ (Zveznega sveta in Sveta narodov) z dne 2. julija 1950 ("Uradni list FLRJ" št. 43/50) in člen 38 omenjenega zakona, kolikor se nanaša na sodno pristojnost.

20. člen