TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter se zadeva vrne okrajnemu sodišču v novo odločanje.

Določbe prvega odstavka 8. člena ZPrCP ni mogoče razumeti tako, da mora storilec z dokazi prepričati sodišče, da prekrška ni storil, ampak lastniku oziroma imetniku pravice uporabe vozila nalaga predložitev razbremenilnih dokazov (vsebinsko in na konkretiziran način).

V konkretnem primeru je storilec zanikal storitev očitanega prekrška, navedel, da vozila ni uporabljal in je bil na dan, ko je bil storjen očitani prekršek, cel dan na delovnem mestu. Kot dokaz je izjavi priložil potrdilo omenjenega podjetja ter navedel, da se po potrebi pridobi izjave treh prič, ki so bile v času prekrška z njim na delovnem mestu.

Sodišče, ki je očitno podvomilo, da je bil storilec na omenjenem naslovu prisoten ves čas in da je izjavo res podal direktor podjetja, bi moralo v skladu z načelom materialne resnice v dopolnjenem dokaznem postopku ti pravno odločilni dejstvi samo raziskati in kljub odsotnosti storilčevega dokaznega predloga pričo (direktorja podjetja) samo zaslišati.