Pravilnik o napredovanju zaposlenih Univerze v Mariboru...

4957. Pravilnik o napredovanju zaposlenih Univerze v Mariboru v plačne razrede

Na podlagi četrtega odstavka 17. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 95/07, UPB, v nadaljevanju: ZSPJS, sprem. in dopol. 58/08, 69/08) in 7. točke prvega odstavka 271. člena Statuta Univerze v Mariboru (Uradni list RS, št. 90/08, UPB6) je Upravni odbor Univerze v Mariboru na 26. seji 22. 12. 2008 sprejel

P R A V I L N I K
o napredovanju zaposlenih Univerze v Mariboru v plačne razrede

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(namen pravilnika)

S tem pravilnikom se določata način in postopek preverjanja izpolnjevanja pogojev za napredovanje delavcev na delovnem mestu oziroma v nazivu v višji plačni razred na Univerzi v Mariboru.

Napredovanje delavcev v plačne razrede po tem pravilniku ne izključuje hkratnega napredovanja delavca v višji naziv, če delavec izpolnjuje predpisane pogoje za napredovanje v višji naziv v skladu z določbami predpisov Univerze v Mariboru, ki urejajo pogoje in postopke napredovanja oziroma višjih nazivov.

Delavci Univerze v Mariboru (v nadaljevanju: univerze) lahko ob izpolnjevanju pogojev napredujejo v višji plačni razred vsaka tri leta.

2. člen

(pomen izrazov)

Odgovorna oseba po tem pravilniku je:

-

dekan za pedagoške in raziskovalne delavce na članici,

-

direktor, ravnatelj za zaposlene na drugi članici,

-

glavni tajnik za zaposlene na upravi univerze.

Napredovalno obdobje je čas od zadnjega napredovanja oziroma prve zaposlitve na Univerzi v Mariboru, v katerem delavec pridobi tri letne ocene delovne uspešnosti, ki mu omogočajo napredovanje.

Uporabljeni izrazi, zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.

Ocenjevalno obdobje je obdobje od 1. januarja do 31. decembra.

V postopku preizkusa ocene deluje tri članska komisija za preizkus ocene, ki jo imenuje rektor univerze.

3. člen

(pogoj napredovanja)

Pogoj za napredovanje v višji plačni razred je delovna uspešnost, izkazana v napredovalnem obdobju. Delovna uspešnost se ocenjuje po naslednjih elementih:

-

rezultatih dela,

-

samostojnosti, ustvarjalnosti in natančnosti pri opravljanju dela,

-

zanesljivosti pri opravljanju dela,

-

kvaliteti sodelovanja in organizaciji dela,

-

drugih sposobnostih, povezanih z delom, ki ga opravlja kandidat.

Elementi za oceno delovne uspešnosti se ocenjujejo v treh stopnjah:

-

nadpovprečno,

-

povprečno,

-

podpovprečno.

Podrobnejša opredelitev kriterijev po elementih delovne uspešnosti iz prvega odstavka tega člena, ki se upoštevajo pri oceni delovne uspešnosti za napredovalno obdobje, so določeni v prilogi I.

Delovna uspešnost se lahko oceni kot:

-

nadpovprečna delovna uspešnost v primeru od 62 do 100% izpolnjevanja kriterijev,

-

povprečna delovna uspešnost v primeru od 22 do 61,9% izpolnjevanja kriterijev,