TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se ugodi, izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje (1. odstavek I. točke ter III. točka izreka sodbe) se razveljavi ter zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Po 1. odstavku 76. člena ZPP je pravdna stranka lahko vsaka fizična in pravna oseba. Samostojni podjetnik ni pravna oseba in nima lastne pravne subjektivitete. Samostojni podjetnik in fizična oseba nista različni osebi s samostojnima procesnima sposobnostma. Po določbah 6. odstavka 3. člena in 1. odstavka 7. člena ZGD-1 je namreč podjetnik fizična oseba, ki na trgu opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja in za svoje obveznosti odgovarja z vsem svojim premoženjem. Sposobnost fizične osebe biti stranka v postopku preneha s smrtjo, kar pomeni, da mrtva oseba ne more biti pravdna stranka. Sodba, ki se glasi na pokojno fizično osebo, pa je absolutno nična.

Čeprav so bili na naroku za glavno obravnavo kot prva tožena stranka (pravilno) opredeljeni dediči po pokojnem prvotnem (sedaj pokojnem) tožencu, ter kljub dejstvu, da je sodišče prve stopnje v obrazložitvi sodbe zapisalo, da je postopek nadaljevalo zoper dediče po pokojnem prvem tožencu, pri izdaji sodbe tega ni upoštevalo in tega niti v uvodu sodbe niti v izreku ni navedlo, ampak je izdalo sodbo, ki se glasi na ime pokojne prve tožene stranke. Zato je podano neskladje med razlogi sodbe in izrekom sodbe, katerega posledica je, da je z izpodbijano sodbo obveznost plačila odškodnine v plačilo naložena prvi toženi stranki, torej stranki, ki je umrla in zato nima sposobnosti biti stranka, ne pa njenim dedičem.