TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 19/2003 z dne 21. 5. 2003 se ne sprejme.

Izpodbijani sodbi arbitrarnosti ni mogoče očitati. Sodišče je namreč svojo odločitev obrazložilo in jo utemeljilo z razumnimi ter logičnimi pravnimi argumenti. Pretehtalo je tudi pritožničine navedbe in na tiste, ki so za odločitev pomembne, v obrazložitvi tudi odgovorilo. Glede na to, da se učinek pravnomočnosti tako po pravni teoriji kot po stališču sodne prakse ne more raztezati na posamezno ugotovitev (tudi ugotovitev izpolnjevanja procesnih predpostavk), ki ni bila del izreka sodne odločbe, pritožnica tudi očitka o arbitrarnosti stališča glede dokazne vrednosti listin, ki so bile izdane v drugih postopkih, ni izkazala. Ker pritožnica ne zatrjuje, da bi bilo o državljanstvu pritožničine pravne prednice pred tem že odločeno, kršitev človekovih pravic ne more utemeljiti niti z zatrjevanjem, da izpodbijana odločitev pomeni odvzem državljanstva, ki naj bi ga oseba pred tem dobila s pravnomočno odločbo. Ker se izpodbijana odločitev nanaša na ugotovitev državljanstva že umrle pravne prednice pritožnice, pritožnica z navajanjem razlogov, ki naj bi pomenili bistveno omejitev možnosti razvoja posameznika kot osebnosti in s tem nedopusten poseg v njegove osebnostne pravice, ne more utemeljiti kršitev pravic iz 34. in 35. člena Ustave. Pritožnici tudi ni bila kršena pravica do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave, ker izpodbijana odločitev ne temelji na kakšnem pravnem stališču, ki bi bilo nesprejemljivo z vidika te pravice.