TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

Tožba se zavrne.

Toženka je pravilno zavrnila izdajo kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev nepremične kulturne dediščine, saj je pooblaščena oseba ZVKD ugotovila, da je objekt mogoče obnoviti z običajnimi sredstvi in znanimi metodami gradnje sanacije, tožnica pa tekom postopka ni predložila dokaza, da se objekta zaradi neobičajno visokih stroškov gradbenih posegov ne da več obnoviti. V zvezi z racionalnostjo obnove obravnavanega objekta, ki jo pod vprašaj postavlja tožnica, ne da bi sicer za to predložila konkretne dokaze, pa sodišče dodaja, da je zakonodajalec v 1. alineji drugega odstavka 31. člena ZVKD-1 udejanil pozitivno obveznost, ki mu jo nalagata 5. in 73. člen Ustave RS, ki v drugem odstavku državo in lokalne skupnosti zavezuje k skrbi za ohranjanje naravne in kulturne dediščine. Obveznost države in lokalne skupnosti je na področju varovanja kulturne dediščine širša in zato še posebej zavezuje k varovanju oziroma opustitvi ravnanj, ki bi ogrožala obstoječo kulturno dediščino.