Uredba o postopku notificiranja zahtev za storitve |...

4307. Uredba o postopku notificiranja zahtev za storitve

Na podlagi sedmega odstavka 21. člena Zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/05 – uradno prečiščeno besedilo, 109/08 in 38/10 – ZUKN) izdaja Vlada Republike Slovenije

U R E D B O
o postopku notificiranja zahtev za storitve

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina)

(1)

Ta uredba določa način dela pristojnih organov v postopku notificiranja predpisov, ki uvajajo zahteve za začetek opravljanja ali za opravljanje storitev.

(2)

S to uredbo se delno prenaša v pravni red Republike Slovenije Direktiva 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu (UL L št. 376 z dne 27. 12. 2006, str. 36; v nadaljnjem besedilu: direktiva).

2. člen

(izključitve)

Ta uredba se ne uporablja za storitve iz 3. in 4. člena Zakona o storitvah na notranjem trgu (Uradni list RS, št. 21/10).

3. člen

(pomen izrazov)

Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo:

1.

»država članica« je država članica Evropske unije in država članica Evropskega gospodarskega prostora;

2.

»ponudnik storitev« je vsaka fizična oseba, ki je državljan ali državljanka države članice, ali vsaka pravna oseba, ustanovljena po pravu držav članic, z registrskim sedežem v državah članicah, osrednjo upravo ali osrednjim delovanjem v Evropski uniji, kakor pravne in fizične osebe določa 48. člen Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki ponuja ali opravlja storitev;

3.

»storitev« je skladno z 49. členom Pogodbe o delovanju Evropske unije vsaka posamična gospodarska oziroma pridobitna ali samozaposlitvena dejavnost, ki jo, praviloma za plačilo, opravlja ponudnik storitev kot pravna ali fizična oseba. Proizvodnja blaga se ne šteje za storitev, pač pa se za storitev štejejo posamezne aktivnosti, potrebne za proizvodnjo in trženje blaga;

4.

»čezmejne storitve« so tiste, ki niso omejene samo na Republiko Slovenijo, pri čemer velja čezmejnost pri ponudniku ali prejemniku storitev, ki sta iz druge države članice, ali če je storitev opravljena v drugi državi članici, četudi prejemnik ali ponudnik storitev nista iz te druge države članice;

5.

»zahteva« je vsaka obveznost, prepoved, pogoj ali omejitev v predpisih Republike Slovenije ali predpisih držav članic ali posledično iz sodne prakse, upravnih praks ali predpisov poklicnih združenj ali iz kolektivnih pravil poklicnih združenj ali drugih poklicnih organizacij, sprejetih za izvajanje dejavnosti na podlagi njihove pravne avtonomije, pri čemer predpisi, določeni s kolektivnimi pogodbami, ki so jih sklenili socialni partnerji, ne veljajo kot zahteve po tej uredbi.

4. člen

(kontaktna točka)

Kontaktna točka za izvedbo notifikacij v smislu te uredbe deluje v nacionalnem organu za standarde.

5. člen

(področje uporabe)

Državni organ ali organ lokalne samouprave, ki pripravi predlog predpisa (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ), z zahtevo za začetek opravljanja ali za opravljanje storitev (v nadaljnjem besedilu: priglašena zahteva), o tem obvesti kontaktno točko.