TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 88/99-2 z dne 4. 7. 2001 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča št. U 1355/96-9 z dne 9. 12. 1998 in odločbo Ministrstva za okolje in prostor št. 35603/023/97 z dne 8. 8. 1996 ter odločbo Ministrstva za okolje in prostor, Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Enote Kranj, št. 356-04- 37/215/96-AK z dne 4. 6. 1996 se ne sprejme.

Vodnogospodarsko soglasje je samostojen akt, ki ga mora investitor v okoliščinah iz 45. in 47. člena ZV imeti pred posegom v vodni režim, ne glede na to, ali ima tudi ustrezno dovoljenje za poseg v prostor. Vodnogospodarsko soglasje je potrebno že ob obstoju verjetnosti, da bi zaradi enkratnega posega v vodni režim prišlo do spremembe vodnega režima glede kakovosti vode, količine vode in odtočnih razmer. Vrhovno sodišče je zato sprejelo stališče, da je prvostopni organ ravnal pravilno, ko je odredil pridobitev vodnogospodarskega soglasja pred začetkom z deli vgraditve naprav in opreme za proizvodnjo električne energije, saj v obravnavanem primeru že enkratna prekinitev dotoka Radovne v Blejsko jezero lahko vpliva na spremembo vodnega režima tako glede količine kot kakovosti vode v jezeru. Sodišči sta tako svojo odločitev oprli na razlago Zakona, ki ji ni mogoče očitati arbitrarnosti, zato pritožniku ni bilo poseženo v pravico iz 22. člena Ustave.