Akt o metodologiji za določitev regulativnega okvira in...

2334. Akt o metodologiji za določitev regulativnega okvira in metodologiji za obračunavanje omrežnine za elektrooperaterje

Na podlagi drugega odstavka 116. člena in četrtega odstavka 132. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15) izdaja Agencija za energijo

A K T
o metodologiji za določitev regulativnega okvira in metodologiji za obračunavanje omrežnine za elektrooperaterje

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina)

(1)

S tem aktom se določata:

-

metodologija za določitev regulativnega okvira in

-

metodologija za obračunavanje omrežnine, in sicer za prenosni sistem električne energije (v nadaljnjem besedilu: prenosni sistem), distribucijski sistem električne energije (v nadaljnjem besedilu: distribucijski sistem), čezmerno prevzeto jalovo energijo, za priključno moč in za druge storitve.

(2)

Metodologiji sta določeni na način, da spodbujata učinkovitost elektrooperaterjev in učinkovitost uporabe sistema.

(3)

Agencija za energijo (v nadaljnjem besedilu: agencija) pri uresničevanju ciljev iz tega akta:

-

upošteva pravila stroke ekonomskega reguliranja in

-

zahteva, da elektrooperaterji zaradi primerljivosti enotno izkazujejo stroške izvajanja dejavnosti in druge podatke, ki jih agencija potrebuje za namene reguliranja.

2. člen

(pomen izrazov)

Izrazi, uporabljeni v tem aktu, imajo enak pomen kot izrazi, opredeljeni v 4. in 36. členu Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15, v nadaljnjem besedilu: EZ-1), poleg tega pa imajo posamezni izrazi še naslednji pomen:

-

aktivni odjemalec: pomeni končnega odjemalca ali skupino končnih odjemalcev, ki delujejo skupaj in porabljajo, shranjujejo ali prodajajo električno energijo, proizvedeno v svojih objektih, tudi preko agregatorjev, ali sodelujejo v prilagajanju odjema ali programih energijske učinkovitosti, če te dejavnosti niso njihova osnovna gospodarska ali poklicna dejavnost;

-

agregator: pomeni udeleženca na trgu, ki združuje več bremen odjemalcev ali proizvedeno električno energijo za prodajo, nakup ali dražbo na katerem koli organiziranem trgu energije;

-

čezmejna izmenjava električne energije: pomeni uvoz (vnos), izvoz (iznos) ali tranzit električne energije čez državno mejo, pri čemer se uporabi povezovalni vod, ki omogoča neposredno povezavo z omrežji sosednjih držav; tranzit električne energije se obravnava kot sočasni uvoz (vnos) in izvoz (iznos) enake količine električne energije;

-

dinamična pilotna kritična konična tarifa: je poskusna dinamična omrežninska tarifa za odjemalce, priključene na distribucijski sistem s posebno tarifno postavko za prevzeto delovno energijo, ki odstopa od tarifne postavke, določene s splošno tarifo. Tarifa velja v času s strani distribucijskega operaterja vnaprej napovedanega trajanja konične obremenitve omrežja oziroma v času konične proizvodnje v omrežju s ciljem zagotoviti čim bolj ustrezno prilagajanje odjema oziroma proizvodnje aktivnih odjemalcev za zagotavljanje zanesljivega ter učinkovitega obratovanja omrežja. Za izvajanje te tarife je vnaprej omejeno število kritičnih dogodkov v določenem časovnem obdobju, njihovo trajanje ter časovni pogoji obveščanja o nastopu kritičnih dogodkov;

-

distribucijsko podjetje: je najemodajalec oziroma vzdrževalec dela distribucijskega sistema iz prvega in tretjega odstavka 121. člena EZ-1;

-

elektroenergetska infrastruktura: so objekti, naprave in omrežja vključno s stvarnimi in drugimi pravicami na nepremičninah v skladu z EZ-1 in predpisi, ki opredeljujejo vrste objektov, naprav, omrežij in sistemov, ki sestavljajo infrastrukturo, ter način vodenja evidence infrastrukture;

-

hranilnik energije je naprava, ki shrani določen del proizvedene električne energije do trenutka uporabe v elektroenergetskem sistemu kot končno energijo ali pretvorjeno v drug nosilec energije;

-

lastni vod: je vod odjemalca do razdelilne transformatorske postaje (v nadaljnjem besedilu: RTP) oziroma transformatorske postaje (v nadaljnjem besedilu: TP), za katerega odjemalec izkaže svojo lastninsko pravico;

-

metodologija UCI: je metodologija operaterjev prenosnih sistemov glede porabe prihodkov od prezasedenosti (Methodology for the Use of Congestion Income according to Article 19(4) of Regulation (EU) 2019/943), ki je bila v skladu z 19. členom Uredbe (EU) 2019/943 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o notranjem trgu električne energije (UL L št. 158 z dne 14. 6. 2019, str. 54; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2019/943/EU) sprejeta na podlagi odločitve Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (v nadaljnjem besedilu: ACER) (Decision No 38/2020 of the European Union Agency for the Cooperation of Energy Regulators of 23 december 2020 on the Methodology for the use of congestion income for the purposes referred to in Article 19(2) of Regulation (EU) 2019/943 in accordance with Article 19(4) of Regulation (EU) 2019/943);

-

minimalni standardi kakovosti oskrbe: so eden izmed kriterijev za ugotavljanje upravičenosti nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja reguliranih podjetij v regulaciji s kakovostjo oskrbe. Minimalni standardi kakovosti oskrbe se izražajo z zajamčenimi standardi ali s sistemskimi standardi kakovosti oskrbe;

-

netransakcijska metoda: je metoda za določanje tarifnih postavk za omrežnino, pri kateri so tarifne postavke za omrežnino neodvisne od transakcij;

-

območje distribucijskega sistema: pomeni funkcionalni del distribucijskega sistema električne energije s svojim nadzornim sistemom, na katerem se lahko ločeno izvaja dejavnost distribucijskega operaterja;

-

odjemna skupina: je skupina, v katero se glede na skupino končnih odjemalcev, mesto priključitve (zbiralke, izvod) in režim obratovanja (obratovalne ure) razvrščajo delujoča merilna mesta za potrebe obračuna uporabe elektroenergetskega sistema;

-

omrežnina: je znesek, ki ga je za uporabo sistema elektrike dolžan plačati uporabnik sistema (v nadaljnjem besedilu: uporabnik);

-

ostala sredstva: so sredstva, potrebna za izvajanje dejavnosti elektrooperaterja, razen elektroenergetske infrastrukture;

-

pametna energetska infrastruktura: je oprema ali naprava na ravni prenosa in distribucije za dvosmerno digitalno komunikacijo v realnem času ali blizu realnega časa, interaktivno in inteligentno spremljanje ter upravljanje proizvodnje, prenosa, distribucije in porabe električne energije v elektroenergetskem sistemu za razvoj omrežja, ki učinkovito povezuje ravnanje in dejanja vseh z njim povezanih uporabnikov, to je proizvajalcev, odjemalcev in subjektov, ki opravljajo obe nalogi, da se zagotovi ekonomsko učinkovit, trajnosten elektroenergetski sistem z majhnimi izgubami ter visoko stopnjo kakovosti in zanesljivosti oskrbe in varnosti;

-

pametno omrežje: pomeni elektroenergetsko omrežje, ki lahko na stroškovno učinkovit način povezuje ravnanje in dejanja vseh z njim povezanih uporabnikov, vključno s proizvajalci, odjemalci in subjekti, ki proizvajajo in porabljajo električno energijo, da se zagotovi ekonomsko učinkovit in trajnosten sistem z majhnimi izgubami ter visoko stopnjo kakovosti in zanesljivosti oskrbe in varnosti. Je sistem, ki uporablja informacije, dvosmerne kibernetsko varne komunikacijske tehnologije in procesno inteligenco v smislu integracije proizvodnje (tudi razpršene), prenosa, pretvorbe, hrambe, transformacije, distribucije in porabe električne energije s ciljem zagotoviti čist, varen, zavarovan, zanesljiv, prožen, učinkovit in trajnosten sistem;

-

prezasedenost: je stanje prenosne poti, v katerem vsota moči sklenjenih poslov v določenem obdobju na posamezni prenosni poti presega njene tehnične ali obratovalne zmogljivosti;

-

prihodki od prezasedenosti: so prihodki od prezasedenosti čezmejnih vodov skladno z Uredbo 2019/943/EU;

-

priporočilo ACER: je priporočilo ACER št. 1/2020 o regulatorjevih aktivnostih in poročanju o porabi prihodkov od prezasedenosti (Recommendation No 01/2020 of the European Union Agency for the Cooperation of Energy Regulators of 23 December 2020 on NRAs’ activities and reporting on the use of congestion income);

-

priznani upravičeni stroški: so dejanski upravičeni stroški iz 120. člena EZ-1 oziroma stroški, ki jih agencija na podlagi določb tega akta v postopku ugotavljanja odstopanj prizna kot upravičene;

-

skupina končnih odjemalcev: je skupina, v katero se glede na napetostni nivo prevzemno-predajnega mesta, način ugotavljanja moči in glede na namen uporabe električne energije razvrščajo nova in obstoječa spremenjena merilna mesta za potrebe obračuna omrežnine za priključno moč;

-

sistemski standard: določa povprečno raven kakovosti oskrbe ali storitev, ki so jo distribucijski operater in distribucijska podjetja dolžni zagotavljati v celotnem sistemu ali na posameznih območjih distribucijskega sistema v okviru svojih pristojnosti;

-

sredstva: so neopredmetena sredstva, predana v uporabo, brez dobrega imena, in opredmetena osnovna sredstva, predana v uporabo, ki jih za izvajanje dejavnosti elektrooperaterja potrebuje elektrooperater;

-

stroški raziskav in inovacij: so stroški izvirnega in načrtovanega raziskovanja, ki vključujejo tudi stroške eksperimentalnega razvoja in se opravlja v upanju, da bo pripeljalo do novega znanstvenega ali strokovnega znanja in razumevanja;

-

stroški razvijanja: so stroški prenašanja ugotovitev raziskovanja ali znanja v načrt ali projekt proizvajanja novih ali bistveno izboljšanih proizvodov ali storitev, preden se začne njihovo proizvajanje oziroma opravljanje za prodajo;

-

tarifa: je strukturiran seznam tarifnih elementov, ki na podlagi tarifnih postavk omogočajo izračun omrežnine za elektroenergetski sistem;

-

vodi: so nadzemni in podzemni vodi, ki so v lasti elektrooperaterja ali distribucijskega podjetja;

-

zajamčeni standard: določa raven kakovosti oskrbe ali storitev (obsega tako tehnični kot komercialni vidik izvajanja storitev), ki so jo distribucijski operater in distribucijska podjetja dolžni zagotavljati vsakemu posameznemu uporabniku v določeni točki sistema, v kateri poteka merjenje oziroma raven kakovosti posamezne izvedene storitve.

3. člen

(regulativno obdobje)

Regulativno obdobje je obdobje treh zaporednih koledarskih let in poteka zvezno.

III. METODOLOGIJA ZA OBRAČUNAVANJE OMREŽNINE

1. Splošno

103. člen

(načela metode obračunavanja omrežnine)

(1)

Agencija kot osnovo metodologije za obračunavanje omrežnine uporablja netransakcijsko metodo poštne znamke. Ta izhaja iz sistema enotnih tarifnih postavk, ki jih glede na merilno mesto pristojni elektrooperater obračuna končnim odjemalcem.

(2)

Tarifne postavke za omrežnino za prenosni in distribucijski sistem se izračunajo na podlagi omrežnine, določene v skladu z metodologijo za določitev omrežnine.

(3)

Agencija določa metodologijo za obračunavanje omrežnine s cilji:

-

zagotoviti preglednost tarifnih postavk;

-

uporabe netransakcijske metode določanja tarifnih postavk, po kateri so tarifne postavke za omrežnino na celotnem območju Republike Slovenije enotne, in

-

spodbujati uporabnike k optimalni uporabi omrežij.

(4)

Metodologija za obračunavanje omrežnine v povezavi z metodologijo za določitev omrežnine zagotavlja porazdelitev upravičenih stroškov, ki se pokrivajo iz omrežnine, na posamezne odjemne skupine v odvisnosti od stroškov, ki jih posamezna skupina povzroča v omrežju.

(5)

Določitev posebnih tarifnih postavk za pilotne projekte predstavlja časovno omejen sistem obračunavanja omrežnine za distribucijski sistem in ima namen oblikovanja spodbud za učinkovitejšo rabo sistema in razvoj energetskega trga.

104. člen

(metoda za obračun omrežnine)

(1)

Porazdelitev stroškov na posamezne odjemne skupine temelji na upoštevanju:

-

metode poštne znamke, ki proporcionalno razdeli skupne stroške na posamezne odjemalce v sorazmerju z velikostjo njihove porabe (obračunana moč ali električna energija), predstavlja geografsko neodvisno tarifo ter je za posamezno odjemno skupino in napetostni nivo na celotnem območju Republike Slovenije enotna;

-

bruto načina upoštevanja stroškov omrežja, pri čemer se pri odjemalcih na distribucijskem sistemu upoštevajo celotni stroški visokonapetostnega (VN) omrežja v sorazmerju odjema posameznih odjemnih skupin, in

-

metode delitve stroškov omrežja za vse napetostne nivoje in vse končne odjemalce, razvrščene v isto odjemno skupino oziroma skupine končnih odjemalcev.

(2)

Za izračun tarifnih postavk omrežnine se načrtovani znesek omrežnine za prenosni sistem in načrtovani znesek omrežnine za distribucijski sistem obravnavata kot strošek sistema, ki se razdeli po napetostnih nivojih, na katere so priključeni odjemalci. Načrtovani znesek omrežnine za prenosni sistem se v celoti pripiše VN-nivoju prenosnega sistema. Načrtovani znesek omrežnine za distribucijski sistem se razporedi po napetostnih nivojih distribucijskega sistema v skladu z nabavno vrednostjo naprav.

(3)

Za določitev tarifnih postavk omrežnine za prenosni oziroma distribucijski sistem se uporabljajo naslednja merila in kriteriji razdelitve stroškov omrežja:

1.

z bruto metodo porazdelitve stroškov omrežja odjemna skupina posameznega napetostnega nivoja krije sorazmeren delež stroškov pripadajočega napetostnega nivoja in višjih napetostnih nivojev omrežja;

2.

stroški uporabe omrežja za posamezno odjemno skupino na določenem napetostnem nivoju se določijo na podlagi razmerja med letno konično močjo odjemne skupine in vsoto letnih koničnih moči tistih odjemnih skupin, ki so neposredno ali posredno na nižjih nivojih priključeni na ta nivo;

3.

letna konična moč posamezne odjemne skupine se določi iz povprečne mesečne obračunane moči odjemne skupine in faktorja istočasnosti te odjemne skupine, ki se izračuna iz letne obračunane moči in letne obračunane energije odjemne skupine. Vsota letnih koničnih moči odjemnih skupin se ujema s konično močjo sistema, ki je maksimalna letna prevzeta urna energija sistema;

4.

odjemalci na istem napetostnem nivoju, ki se jim meri maksimalna dosežena moč, so razdeljeni na odjemne skupine glede na letne obratovalne ure pod in nad 2500 ur ter na visoki napetosti (VN) še nad 6000 ur. Meja 2500 ur predstavlja ločnico med enoizmenskim in večizmenskim statističnim delovnikom, kar se kaže v dnevnem profilu porabe električne energije. Meja 6000 ur na visoki napetosti (VN) predstavlja način uporabe omrežja, kjer se šteje, da odjemalec trajno obremenjuje omrežje s svojih odjemom električne energije;

5.

za zagotovitev učinkovite in racionalne rabe omrežja se uporablja binomen način obračuna omrežnine, to je na doseženo obračunsko moč in prevzeto električno energijo.

(4)

Razmerja med tarifnimi postavkami omrežnine za prenosni oziroma distribucijski sistem za posamezno odjemno skupino so določena v odvisnosti od nabavne vrednosti naprav po napetostnih nivojih in načrtovanega odjema električne energije.

105. člen

(tarifne postavke za omrežnino)

Za pokrivanje upravičenih stroškov sistemskega in distribucijskega operaterja, ki se pokrivajo iz omrežnine, so določene tarifne postavke za posamezne odjemne skupine iz 131. člena tega akta, in sicer ločeno za:

-

omrežnino za prenosni sistem;

-

omrežnino za distribucijski sistem;

-

omrežnino za čezmerno prevzeto jalovo energijo in

-

omrežnino za priključno moč.

2. Obračunavanje omrežnine

106. člen

(obračunavanje omrežnine za prenosni in distribucijski sistem)

(1)

Pri obračunavanju omrežnine elektrooperater upošteva uvrstitev končnega odjemalca v odjemno skupino, ločeno za vsako prevzemno-predajno mesto.

(2)

Elektrooperater uvrsti končnega odjemalca v odjemno skupino upoštevaje njegovo uvrstitev glede na napetostni nivo (visoka napetost, srednja napetost, nizka napetost), način priključitve (zbiralke, izvod), režim obratovanja (obratovalne ure) in vrsto odjema, in sicer:

1.

visoka napetost (VN) nazivne napetosti 400, 220 in 110 kV;

2.

srednja napetost (SN) na zbiralki SN v RTP VN/SN;

3.

srednja napetost (SN) nazivne napetosti 35, 20 in 10 kV;

4.

nizka napetost (NN) na zbiralki NN v TP SN/NN;

5.

nizka napetost (NN) nazivne napetosti 400/230 V.

(3)

Elektrooperater razvrsti polnilno infrastrukturo namenjeno izključno za polnjenje električnih vozil na javno dostopnih polnilnih mestih v odjemno skupino »polnjenje EV«, če je na distribucijski sistem priključena preko odjemnih mest, ki izpolnjujejo pogoje za razvrstitev v odjemno skupino nizka napetost (NN) z merjenjem moči.

(4)

Elektrooperater obračuna omrežnino na podlagi obračunskih elementov:

-

obračunske moči,

-

prevzete električne (delovne) energije in

-

čezmerno prevzete jalove energije.

107. člen

(opredelitev dnevnih obdobij pri obračunavanju omrežnine)

(1)

Po dnevnem času se tarifne postavke za omrežnino za prenosni in distribucijski sistem delijo na:

-

višje dnevne tarifne postavke (VT) in

-

nižje dnevne tarifne postavke (MT).

(2)

Višje dnevne tarifne postavke (VT) se obračunavajo od ponedeljka do petka od 6.00 do 22.00. V obdobju, ko velja poletni čas, se za končnega odjemalca, ki nima krmilne naprave z možnostjo programske nastavitve prilagajanja na poletni čas, višje dnevne tarifne postavke obračunavajo od 7.00 do 23.00.

(3)

Nižje dnevne tarifne postavke (MT) se obračunavajo v preostalem času in ob sobotah, nedeljah in dela prostih dnevih od 00.00 do 24.00. Če končni odjemalec nima ustrezne krmilne naprave, ki bi evidentirala porabo električne energije v času nižje dnevne tarifne postavke (MT) ob sobotah, nedeljah in dela prostih dnevih, se upošteva čas nižje dnevne tarifne postavke (MT) glede na sposobnost prilagoditve naprave registraciji odjema ob sobotah, nedeljah in dela prostih dnevih.

(4)

Če se končni odjemalec odjemne skupine na nizki napetosti (NN) brez merjenja moči in odjemne skupine gospodinjski odjem ne odloči za dvotarifni način obračuna omrežnine, se mu omrežnina obračunava po enotni dnevni tarifni postavki (ET).

(5)

Krmilne stikalne ure za preklop dvotarifnih oziroma tritarifnih števcev, ki jih ni mogoče daljinsko nastaviti, so stalno nastavljene po srednjeevropskem času in se ob prehodu na poletno računanje časa ne pomaknejo za uro naprej.

(6)

Ure konične obremenitve omrežja (v nadaljnjem besedilu: KOO) določi sistemski operater v sodelovanju z distribucijskim operaterjem za vsako območje distribucijskega sistema posebej vsako leto do 15. oktobra za leto vnaprej in jih objavi na svojih spletnih straneh. Kriterij za opredelitev ur KOO, ki ga uporabita elektrooperaterja, je analiza urnih obremenitev za celotno območje distribucijskega sistema na merilnih točkah med obema operaterjema in analiza urnih obremenitev v regulacijskem območju sistemskega operaterja v preteklih treh letih. Ure KOO sistemski operater določi v času višjih dnevnih tarifnih postavk ob delavnikih, od ponedeljka do petka, in trajajo dve uri na dan.

108. člen

(spodbujanje prehoda na dvotarifni obračun omrežnine)

(1)

Distribucijski operater vsakemu odjemalcu, katerega merilna naprava je integrirana v sistem naprednega merjenja in mu distribucijski operater enotarifno obračunava porabo vsaj leto dni, omogoči brezplačen prehod na dvotarifni obračun.

(2)

Distribucijski operater vsakemu končnemu odjemalcu iz prejšnjega odstavka na učinkovit način posreduje primerjalni obračun omrežnine na podlagi dvotarifnega in enotarifnega merjenja na letni ravni, informacijo o stroških prehoda na dvotarifno merjenje ter morebitnem vplivu prehoda na obračun storitve dobave električne energije. Odjemalec se na podlagi prejetih informacij odloči glede morebitnega prehoda.

(3)

Distribucijski operater po prejemu zahteve končnega odjemalca izvede prehod na dvotarifno merjenje z začetkom veljavnosti v naslednjem obračunskem obdobju, če je zahteva prejeta do 20. dneva v mesecu.

109. člen

(določanje letnih obratovalnih ur za končne odjemalce, ki se jim meri moč)

(1)

Letne obratovalne ure (T) se uporabljajo za razvrstitev končnega odjemalca v odjemno skupino in se določijo iz razmerja med prevzeto energijo v preteklem letu (W_letni) in med največjo 15-minutno izmerjeno prevzeto močjo v istem obdobju (P_max), doseženo na prevzemno-predajnem mestu. Določijo se na podlagi enačbe:

T	=	W_letni	,
		P_max

kjer oznake pomenijo:

W_letni	količina letno prevzete električne energije (v kWh);
P_max	največja 15-minutna izmerjena prevzeta moč (v kW).

(2)

Če končni odjemalec ni priključen na sistem vse leto, se desna stran enačbe iz prejšnjega odstavka pomnoži s količnikom števila dni v letu in številom dni, ko je končni odjemalec priključen.

(3)

Končnemu odjemalcu, ki se priključi na omrežje na novo, se letne obratovalne ure do konca koledarskega leta določijo s pogodbo o uporabi sistema.

110. člen

(pogoji pri določanju odjemne skupine)

(1)

Elektrooperater tistega končnega odjemalca, ki se mu moč meri, najkasneje v roku 15 dni po zaključku koledarskega leta pisno obvesti o ugotovljenih letnih obratovalnih urah (T) preteklega leta ter o njegovi uvrstitvi v eno od odjemnih skupin iz 131. člena tega akta. Odjemno skupino končnega odjemalca elektrooperater izkazuje tudi na vsakokratnem računu za omrežnino.

(2)

Odjemalec, ki pogodbo o uporabi sistema sklepa za čas veljavnosti soglasja za priključitev, lahko pri elektrooperaterju na podlagi utemeljenih dokazov vloži predlog razvrstitve v odjemno skupino glede na pričakovane letne obratovalne ure.

(3)

Elektrooperater za odjemalca iz prejšnjega odstavka po preteku koledarskega leta na podlagi obračunskih podatkov preveri dosežene letne obratovalne ure (T) in izvede poračun omrežnin ob prvem naslednjem obračunu omrežnine.

111. člen

(pogoji pri določanju odjemne skupine v primeru lastništva omrežja)

Elektrooperater uvrsti končnega odjemalca v odjemno skupino na podlagi njegove pisne zahteve naslednji mesec po prejemu zahteve »priključitev na zbiralke RTP oziroma TP, če je:

a)

priključen z vodom, ki je v odjemalčevi lasti, na zbiralke srednje napetosti (SN) v RTP oziroma zbiralke nizke napetosti (NN) v TP elektrooperaterja;

b)

izvedena ustrezna meritev na prevzemno-predajnem mestu;

c)

izpolnjen kriterij minimalne priključne moči (v nadaljnjem besedilu: P):

-

P ≥ 8 MW (na nivoju SN – zbiralke SN) in

-

P ≥ 130 kW (na nivoju NN – zbiralke NN).

112. člen

(izjema pri obračunavanju obračunske moči za končne odjemalce, ki obratujejo na prevzemno-predajnem mestu s proizvodnimi napravami)

Za proizvodne naprave iz obnovljivih virov in proizvodne naprave s soproizvodnjo toplote in električne energije z visokim izkoristkom, ki imajo nazivno moč manjšo od 50 kW in so priključene na prevzemno-predajnih mestih, elektrooperater pri obračunu omrežnine ne obračuna obračunske moči.

113. člen

(izjema pri obračunavanju obračunske moči za namene delovanja siren za obveščanje in alarmiranje prebivalstva)

Na prevzemno-predajnih mestih, ki so namenjena izključno delovanju siren za obveščanje in alarmiranje prebivalstva, elektrooperater pri obračunu omrežnine ne obračuna obračunske moči.

Akt o metodologiji za določitev regulativnega okvira in metodologiji za obračunavanje omrežnine za elektrooperaterje

Časovnica