TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani del sodbe v I. in II. točki izreka ter izpodbijani del sklepa v IV. točki izreka spremeni tako, da se v tem delu sodba in sklep glasita:

''I. Zavrne se tožbeni zahtevek prve tožnice, ki se glasi:

''1. Dogovor med prvo tožnico in toženo stranko o sporazumnem prenehanju pogodbe o zaposlitvi z dne 24. 9. 2016, podpisan dne 3. 4. 2019 je ničen.

2. Prvi tožnici delovno razmerje pri toženi stranki ni zakonito prenehalo dne 17. 4. 2019.

3. Prvi tožnici delovno razmerje pri toženi stranki preneha z dnem 25. 11. 2019, ko se pogodba o zaposlitvi sodno razveže.

4. Za čas od 18. 4. 2019 dalje pa do 25. 11. 2019 je dolžna tožena stranka prvi tožnici priznati vse pravice iz delovnega razmerja, priznati ter vpisati delovno dobo v matično evidenco ZPIZ in plačati vse prejemke iz delovnega razmerja, vse v roku 15 dni, pod izvršbo.

5. Tožena stranka je dolžna prvi tožnici plačati denarno povračilo v bruto znesku 6.500,00 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.''

II. Zavrne se tožbeni zahtevek druge tožnice, ki se glasi:

''1. Dogovor med drugo tožnico in toženo stranko o sporazumnem prenehanju pogodbe o zaposlitvi z dne 11. 4. 2014, podpisan dne 3. 4. 2019 je ničen.

2. Drugi tožnici delovno razmerje pri toženi stranki ni zakonito prenehalo dne 15. 4. 2019.

3. Drugi tožnici delovno razmerje pri toženi stranki preneha z dnem 25. 11. 2019, ko se pogodba o zaposlitvi sodno razveže.

4. Za čas od 16. 4. 2019 dalje pa do 19. 5. 2019 in od 1. 9. 2019 do 25. 11. 2019 je dolžna tožena stranka drugi tožnici priznati vse pravice iz delovnega razmerja, priznati ter vpisati delovno dobo v matično evidenco ZPIZ in plačati vse prejemke iz delovnega razmerja, vse v roku 15 dni, pod izvršbo.

5. Tožena stranka je dolžna drugi tožnici plačati denarno povračilo v bruto znesku 9.500,00 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.''

IV. Vsaka stranka krije sama svoje stroške postopka.''

II. Vsaka stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Čeprav sodišče prve stopnje ni spregledalo pooblastila, s katerim sta direktor in prokuristka tožene stranke področno vodjo pooblastila za izvedbo vseh postopkov in načinov prenehanja pogodbe o zaposlitvi (to je bistveno dejstvo spora!), pa je ob tem neutemeljeno izpostavilo, da tožnici ob sklepanju sporazumov s tem pooblastilom nista bili seznanjeni. Ta okoliščina namreč z vidika relevantnih določb za izpodbijanje sklenjenih dogovorov s strani tožnic ni v ničemer pomembna. Tudi ne npr. z vidika določb o prevari, s tem da sodišče prve stopnje niti ni navedlo pravne podlage za svoje stališče. Nenazadnje je po 69. členu OZ možna naknadna odobritev pogodbe, če jo sklene nekdo kot pooblaščenec v imenu drugega brez njegovega pooblastila, kar še zmanjšuje pomen formalnosti pri sestavi pooblastila.

Sodišče prve stopnje je torej prvotni izostanek podpisa prokuristke na sporazumih, njen naknadni podpis, v vmesnem času pa preklic podpisov s strani tožnic, napačno ocenilo kot odločilna dejstva za ugotovitev ničnosti izpodbijanih sporazumov, medtem ko po presoji pritožbenega sodišča ni nobene podlage za takšno odločitev.