IZREK
Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 240/2002 z dne 15. 1. 2003 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju št. Cp 1845/2000 z dne 4. 10. 2001 in s sodbo Okrožnega sodišča v Celju št. P 1028/95 z dne 26. 5. 2000 se ne sprejme, v delu, ki se nanaša na kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, pa zavrže.
EVIDENČNI STAVEK
Iz ustavne pritožbe ni razvidno, opustitev izvedbe katerih konkretnih dokazov pritožnik očita sodišču, zato ni uspel izkazati kršitve pravice iz 22. člena Ustave. Zgolj s pavšalnim zatrjevanjem, da sodišča niso upoštevala njegovih navedb, tudi ni izkazal zatrjevane pristranskosti sodišč pri sojenju. Očitek o nepravilnosti sodne odločbe, ki posega v pritožnikov premoženjskopravni položaj, tudi ne izkazuje kršitve pravice do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave.
V delu, ki se nanaša na kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ustavna pritožba ni dopustna, ker pritožnik ni izkazal, da bi izčrpala vsa pravna sredstva.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.