Nalaganje dokumenta...
Pravilnik o javnih letališčih
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 4-91/2026, stran 222 DATUM OBJAVE: 16.1.2026
RS 4-91/2026
91. Pravilnik o javnih letališčih
Na podlagi tretjega odstavka 117. člena in šestega odstavka 121. člena Zakona o letalstvu (Uradni list RS, št. 85/24) ministrica za infrastrukturo izdaja
P R A V I L N I K
o javnih letališčih
o javnih letališčih
I. poglavje
SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
(1)
Ta pravilnik določa tehnične, tehnološke in organizacijske zahteve za aerodrome, obveznosti upravljavca javnega letališča, posebnosti in izjeme v zvezi z aerodromi ter pogoje in zahteve glede upravljanja aerodroma, priročnika aerodroma in dokumentacije, podatkov in informacij o aerodromu, izvajanja nalog in služb ter vzdrževanja aerodroma za javna letališča.
(2)
Ne glede na prejšnji odstavek se ta pravilnik ne uporablja za aerodrome, ki se certificirajo v skladu s predpisi Evropske unije.
2. člen
(pomen izrazov)
(1)
Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, pomenijo:
1.
»javno letališče« je letališče, ki je v skladu z Zakonom o letalstvu (Uradni list RS, št. 85/24; v nadaljnjem besedilu: zakon) določeno kot javno letališče;
2.
»kakovost podatkov« je stopnja ali raven zanesljivosti, da predloženi podatki izpolnjujejo zahteve uporabnika podatkov v zvezi s točnostjo, ločljivostjo in celovitostjo (ali enakovredno ravnjo zanesljivosti), sledljivostjo, pravočasnostjo, popolnostjo in obliko;
3.
»koda razmer na vzletno-pristajalni stezi (RWYCC)« (angl. runway condition code) je število, ki ga je treba uporabiti v poročilu o razmerah na vzletno-pristajalni stezi (RCR) in s katerim se opiše učinek razmer na vzletno-pristajalni stezi na pojemek letala in nadzor nad letalom glede na prečno os;
4.
»letalska informacijska služba (v nadaljnjem besedilu: AIS)« je služba za pošiljanje letalskih informacij in letalskih podatkov, potrebnih za varno, redno in učinkovito zračno navigacijo na posameznem območju;
5.
»letalski podatki« so letalska dejstva, zasnove ali navodila, predstavljeni v primerni obliki za sporočanje, razlago ali obdelavo;
6.
»manevrska površina« (angl. manoeuvring area) je del aerodroma, ki se uporablja za vzletanje, pristajanje in vožnjo zrakoplova po tleh, razen ploščadi;
7.
»nadmorska višina aerodroma« je nadmorska višina najvišje točke pristajalnega območja;
8.
»niz podatkov« je opredeljiva zbirka podatkov;
9.
»območje premikanja« (angl. movement area) je del aerodroma, ki se uporablja za vzletanje, pristajanje in vožnjo zrakoplovov po tleh ter ga sestavljajo manevrska površina in ploščad oziroma ploščadi;
10.
»obvestilo letalcem (v nadaljnjem besedilu: NOTAM)« je sporočilo, ki se razpošilja s telekomunikacijskimi sredstvi in vsebuje informacije v zvezi z vzpostavitvijo, stanjem ali spremembo objektov, naprav, opreme in sistemov, storitev, postopkov ali v zvezi z nevarnostmi, s katerimi mora biti osebje, povezano z letalskimi operacijami, nujno pravočasno seznanjeno;
11.
»letalska informativna okrožnica (AIC)« je obvestilo z informacijami, ki ne zadostujejo za izdajo NOTAM ali vključitev v AIP, vendar se nanašajo na varnost letenja, navigacijo v zračnem prometu ali na tehnične, upravne ali zakonodajne zadeve;
12.
»oprema aerodroma« je instrument, oprema, mehanizem, aparatura, pribor, programska oprema ali dodatna oprema, ki se uporablja ali je namenjena za uporabo v podporo varnemu upravljanju zrakoplovov na aerodromu;
13.
»osnova vzletno-pristajalne steze« (angl. runway strip) je opredeljeno območje, vključno z vzletno-pristajalno stezo in potjo ustavljanja, če je ta zagotovljena, namenjeno:
a)
zmanjšanju tveganja škode na zrakoplovu, ki zapelje z vzletno-pristajalne steze,
b)
zaščiti zrakoplova, ki preleti vzletno-pristajalno stezo med vzletnimi ali pristajalnimi operacijami;
14.
»označevalnik« (angl. marker) je predmet, postavljen nad ravnjo tal za označitev ovire ali oris meje;
15.
»oznaka« (angl. marking) je znak ali skupina znakov na površini območja premikanja, ki so namenjeni posredovanju letalskih sporočil;
16.
»oznaka lokacije ICAO« je oznaka, določena v najnovejši veljavni izdaji ICAO Doc 7910 z naslovom »Oznake lokacije«, ki jo je potrdila in objavila Mednarodna organizacija za civilno letalstvo (v nadaljnjem besedilu: ICAO);
17.
»poročilo o razmerah na vzletno-pristajalni stezi (RCR)« (angl. runway condition report) je celovito standardizirano poročilo o razmerah na površini vzletno-pristajalne steze in o njihovih učinkih na pristajalno in vzletno zmogljivost letala, opisanih s kodo razmer na vzletno-pristajalni stezi (RWYCC);
18.
»postajališče za zrakoplov« (angl. aircraft stand) je določeno območje na ploščadi, ki se uporablja za parkiranje zrakoplova;
19.
»postopki pri zmanjšani vidljivosti« so postopki, ki se uporabijo na aerodromu, da se zagotovijo varne operacije prileta ali vzleta na vzletno-pristajalni stezi z vidljivostjo vzdolž vzletno-pristajalne steze (RVR) manj kot 550 metrov oziroma višino odločitve manj kot 60 metrov (200 čevljev);
20.
»produkt letalskih informacij« so letalski podatki in letalske informacije, ki se zagotavljajo kot digitalni nabor podatkov ali kot standardizirane predstavitve v tiskanih ali elektronskih medijih. Produkti letalskih informacij vključujejo:
a)
zbornik letalskih informacij (AIP) s spremembami in dopolnitvami;
b)
letalske informativne okrožnice (AIC);
c)
letalske navigacijske karte;
č)
obvestila letalcem (NOTAM);
d)
digitalne nize podatkov;
21.
»razmere na vzletno-pristajalni stezi« je opis razmer na površini vzletno-pristajalne steze, ki se uporabi v poročilu o razmerah na vzletno-pristajalni stezi (RCR) in s katerim se zagotovi podlaga za določitev kode razmer na vzletno-pristajalni stezi (RWYCC) za namen določitve zmogljivosti letala. Za opis razmer na vzletno-pristajalni stezi se uporabljajo naslednji izrazi:
1.
»suha« vzletno-pristajalna steza pomeni, da na površini vzletno-pristajalne steze na predvidenem območju za uporabo ni vidne vlage in površina ni kontaminirana,
2.
»mokra« vzletno-pristajalna steza pomeni, da je površina vzletno-pristajalne steze na predvidenem območju za uporabo prekrita z vidno vlago ali vodo z globino do vključno tri milimetre,
3.
»spolzka, mokra« vzletno-pristajalna steza je mokra vzletno-pristajalna steza, za katero je bilo ugotovljeno poslabšanje značilnosti trenja na površini precejšnjega dela steze,
4.
»kontaminirana« vzletno-pristajalna steza pomeni vzletno-pristajalno stezo, katere velik del (na ločenih predelih ali ne) je v okviru zahtevane dolžine in širine za uporabo prekrit z eno ali več snovmi, navedenimi med deskriptorji razmer na površini vzletno-pristajalne steze, ki so:
a)
zbiti sneg (angl. compacted snow), to je sneg, stisnjen v tako trdno maso, da pnevmatike letala pri obratovalnih tlakih in obremenitvah ne bodo povzročile pomembnega dodatnega stiskanja ali nastanka kolesnic na površini,
b)
suhi sneg (angl. dry snow), to je sneg, iz katerega ni mogoče izdelati snežne kepe,
c)
slana (angl. frost), to so ledeni kristali, ki nastanejo iz vlage v zraku, na površini, katere temperatura je pri zmrzišču ali nižja; slana se razlikuje od ledu po tem, da se kristali razvijejo neodvisno, zato je tekstura bolj zrnasta,
č)
led (angl. ice), to je voda, ki je zmrznila, ali zbiti sneg, ki se je v hladnih in suhih razmerah spremenil v led,
d)
plundra (angl. slush), to je sneg, ki vsebuje toliko vode, da bo ta odtekla iz njega, če ga primemo v roke, ali se bo razbrizgala, če nanj močneje stopimo,
e)
stoječa voda (angl. standing water), to je voda z globino, večjo od treh milimetrov,
f)
mokri led (angl. wet ice), to je led, na katerem stoji voda, ali led, ki se tali,
g)
mokri sneg (angl. wet snow), to je sneg, ki vsebuje dovolj vode, da je iz njega mogoče izdelati dobro stisnjeno, trdno snežno kepo, iz katere ni mogoče iztisniti vode;
22.
»razpoložljive dolžine« (angl. declared distances) na vzletno-pristajalni stezi so:
1.
»razpoložljiva dolžina za vzletni zalet (TORA)« (angl. take-off run available), ki pomeni dolžino vzletno-pristajalne steze, ki je deklarirana kot razpoložljiva in primerna za talni zalet letala pri vzletu,
2.
»razpoložljiva dolžina za vzletanje (TODA)« (angl. take-off distance available), ki pomeni seštevek razpoložljive dolžine za vzletni zalet in dolžine čistine, če ta obstaja,
3.
»razpoložljiva dolžina za vzletni zalet in poti ustavljanja (ASDA)« (angl. accelerate-stop distance available), ki pomeni seštevek razpoložljive dolžine za vzletni zalet in dolžine poti ustavljanja, če ta obstaja,
4.
»razpoložljiva dolžina za pristajanje (LDA)« (angl. landing distance available), ki pomeni dolžino vzletno-pristajalne steze, za katero je bilo deklarirano, da je na voljo in primerna za vožnjo po tleh za letalo pri pristajanju;
23.
»sistem upravljanja varnosti (SMS)« (angl. safety management system) je sistematično upravljanje varnosti, vključno s potrebnimi organizacijskimi strukturami, odgovornostmi, politikami in postopki;
24.
»Tehnična navodila za varen zračni prevoz nevarnega blaga« so najnovejša veljavna izdaja ICAO Doc 9284-AN/905 z naslovom »Tehnična navodila za varen zračni prevoz nevarnega blaga« vključno z dodatkom in vsemi dopolnitvami, ki jih je potrdila in objavila ICAO;
25.
»tuji predmeti in delci (v nadaljnjem besedilu: FOD)« (angl. foreign object debris) so predmeti na območju premikanja, ki nimajo operativne ali letalske funkcije in lahko pomenijo nevarnost za operacije zrakoplova;
26.
»upravljavec javnega letališča« je pravna oseba, ki v skladu zakonom, ki ureja letalstvo, izvaja obratovanje javnega letališča ter je za to dejavnost registrirana in je pridobila dovoljenje za obratovanje aerodroma;
27.
»vidljivost vzdolž vzletno-pristajalne steze (RVR)« (angl. runway visual range) je razdalja, pri kateri pilot zrakoplova na sredinski črti vzletno-pristajalne steze lahko vidi talne oznake na stezi ali luči, ki označujejo stezo ali njeno sredinsko črto;
28.
»vizualni pripomočki« (angl. visual aids) so kazalniki in signalne naprave, oznake, luči, signali in označevalniki ali njihove kombinacije;
29.
»vozna steza« (angl. taxiway) je določena pot na kopenskem aerodromu, namenjena za vožnjo zrakoplovov po tleh in za povezovanje enega dela aerodroma z drugim, ki vključuje:
a)
»vozno stezo do postajališča za zrakoplov«, ki je del ploščadi, ki je določen za vozno stezo in je namenjen izključno za dostop do postajališča za zrakoplov;
b)
»vozno stezo na ploščadi«, ki je del sistema voznih stez, ki teče po ploščadi in zagotavlja neposredno vozno stezo za prečkanje ploščadi;
c)
»vozno stezo za hitri izhod«, ki je vozna steza, pod ostrim kotom povezana z vzletno-pristajalno stezo in projektirana tako, da letalom, ki so pristala, omogoča zavijanje pri hitrostih, večjih od tistih, ki se dosegajo na drugih izhodnih voznih stezah, s čimer se skrajša čas zasedenosti vzletno-pristajalne steze;
30.
»vzletno-pristajalna steza« (angl. runway) je določeno pravokotno območje na kopenskem aerodromu, pripravljeno za pristajanje in vzletanje zrakoplovov;
31.
»zahteva glede kakovosti podatkov (DQR)« (angl. data quality requirement) je opredelitev značilnosti podatkov (tj. točnost, ločljivost, celovitost, sledljivost, pravočasnost, popolnost in oblika);
32.
»zbornik letalskih informacij (v nadaljnjem besedilu: AIP)« (angl. aeronautical information publication) je publikacija, ki jo izda organ države ali se izda z dovoljenjem organa države ter vsebuje letalske informacije trajnega značaja, ki so pomembne za varen, reden in tekoč zračni promet.
(2)
Drugi izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, pomenijo enako kakor izrazi, opredeljeni v:
-
Prilogi I Uredbe Komisije (EU) št. 139/2014 z dne 12. februarja 2014 o določitvi zahtev in upravnih postopkov v zvezi z aerodromi v skladu z Uredbo (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 077 z dne 14. 2. 2014, str. 1), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2022/2074 z dne 20. julija 2022 o spremembi Uredbe (EU) št. 139/2014 glede opredelitve SNOWTAM (UL L št. 280 z dne 28. 10. 2022, str. 4; v nadaljnjem besedilu: Uredba 139/2014/EU), in
-
poglavju A, delu CS ADR-DSN.A.002 - Definitions, zadnje izdaje Certifikacijskih specifikacij (CS ADR-DSN) Agencije Evropske unije za varnost v letalstvu (EASA).
3. člen
(uporaba aerodroma z zrakoplovi, ki presegajo odobrene projektne značilnosti aerodroma)
(1)
Upravljavec javnega letališča lahko na podlagi predhodne odobritve Javne agencije za civilno letalstvo Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: agencija) dovoli uporabo aerodroma ali delov aerodroma zrakoplovu, katerega kodna črka ali zunanji razpon koles glavnega podvozja presega projektne značilnosti aerodroma, določene v dovoljenju za obratovanje aerodroma oziroma v pogojih tega dovoljenja. Predhodna odobritev ni potrebna v primeru leta zrakoplova v sili.
(2)
Upravljavec javnega letališča v zahtevo za predhodno odobritev agencije za zrakoplove iz prejšnjega odstavka vključi oceno vpliva relevantnih značilnosti zrakoplova na infrastrukturo aerodroma, njegove objekte, opremo in obratovanje ter obratno, te so (s seznama):
1.
razpon kril,
2.
zunanji razpon koles glavnega podvozja,
3.
medosna razdalja,
4.
dolžina trupa,
5.
širina trupa,
6.
višina trupa,
7.
geometrija nosu,
8.
višina repa,
9.
navpična razdalja med konico krila in tlemi,
10.
pogled iz pilotske kabine,
11.
razdalja od položaja oči pilota do nosnega podvozja letala,
12.
razporeditev glavnega podvozja,
13.
krmilni sistem podvozja,
14.
največja vzletna masa zrakoplova,
15.
geometrija podvozja, tlak v pnevmatikah in klasifikacijske vrednosti zrakoplova,
16.
značilnosti motorja,
17.
največja zmogljivost za prevoz potnikov in goriva,
18.
zmogljivost med letom.
(3)
Ne glede na prvi odstavek tega člena predhodna odobritev ni potrebna za let vojaškega zrakoplova. Ministrstvo, pristojno za obrambo, zagotovi oceno vpliva relevantnih značilnosti vojaškega zrakoplova na infrastrukturo aerodroma, njegove objekte, opremo in obratovanje, ki je usklajena z upravljavcem javnega letališča.
4. člen
(odstopanja)
(1)
Pri odstopanju infrastrukture aerodroma od tehničnih specifikacij iz 38. člena tega pravilnika upravljavec javnega letališča agenciji predloži izvedbeni načrt z obdobjem izvajanja ukrepov za zmanjšanje tveganj in podporno oceno varnosti, s katero dokazuje, da je s predvidenimi ukrepi mogoče omejiti tveganja tako, da se zagotovi zadovoljiva stopnja letalske varnosti. Agencija odobri izvedbeni načrt in določi obdobje njegove veljavnosti.
(2)
Pri umeščanju nove infrastrukture aerodroma, ki zaradi fizičnih, topografskih ali podobnih omejitev, povezanih z lokacijo letališča, posebnih značilnosti projektiranja letališča, ali če je iz izkušenj dokazano, da je bila na letališču s podobnimi značilnostmi zaradi izpolnjevanja te zahteve varnost ogrožena, odstopa od tehničnih specifikacij iz 38. člena tega pravilnika, upravljavec javnega letališča v vlogi predloži podporno oceno varnosti in predlaga posebne pogoje. S posebnimi pogoji se dokazuje, da se z njihovo uporabo omejijo tveganja tako, da se zagotovi zadovoljiva stopnja letalske varnosti, poleg tega vsebujejo tudi tehnične specifikacije, omejitve in postopke, ki jih mora upoštevati upravljavec javnega letališča.
(3)
Podporna ocena varnosti iz prvega in drugega odstavka tega člena mora vsebovati najmanj:
1.
uvod,
2.
opis metod in tehnik, uporabljenih pri izdelavi podporne ocene varnosti,
3.
ugotavljanje tveganj,
4.
analizo tveganj in ovrednotenje tveganj,
5.
pogoje in ukrepe za zmanjšanje tveganj,
6.
grafične prikaze (na primer načrti, skice),
7.
sklep,
8.
kazalo grafikonov, preglednic in slik,
9.
razlago izrazov, kratic in krajšav,
10.
vire in
11.
seznam prilog.
(4)
Podporno oceno varnosti in posebne pogoje iz tega člena potrdi agencija v okviru obravnave posameznega odstopanja.
(5)
Odobritev, ki jo za odstopanja iz tega člena izda agencija, se priloži dovoljenju za obratovanje aerodroma.
II. poglavje
PRIROČNIK AERODROMA IN DOKUMENTACIJA
5. člen
(priročnik aerodroma)
(1)
Upravljavec javnega letališča pripravi in posodablja priročnik aerodroma.
(2)
Priročnik aerodroma zajema vsebine, določene z zakonom. Vsebina priročnika aerodroma mora odražati skladnost objektov, naprav in služb na aerodromu z zahtevami iz tega pravilnika ter ne sme biti v nasprotju z dovoljenjem za obratovanje aerodroma. V priročnik aerodroma so vključene tudi vse informacije, potrebne za varno uporabo, izvajanje operacij in vzdrževanje aerodroma, ter informacije glede opreme aerodroma in okolice aerodroma, kot so območja omejene rabe, območja nadzorovane rabe ter druga območja, povezana z aerodromom.
(3)
Priročnik aerodroma se lahko izda v vsebinsko ločenih delih.
(4)
Upravljavec javnega letališča zagotovi, da ima celotno osebje aerodroma in osebje drugih organizacij, ki delujejo na letališču, neoviran dostop do delov priročnika aerodroma, ki se nanašajo na njihove naloge in obveznosti.
(5)
Upravljavec javnega letališča:
1.
pregleduje vsebino priročnika aerodroma, ga dopolnjuje in po potrebi spremeni,
2.
v priročnik aerodroma vključi vse spremembe in popravke, ki jih zahteva agencija, ter
3.
celotno osebje aerodroma in druge organizacije, ki delujejo na letališču, seznani s spremembami priročnika aerodroma, ki se nanašajo na njihove naloge in obveznosti.
(6)
Upravljavec javnega letališča načrtovane spremembe in dopolnitve priročnika aerodroma najmanj 30 dni pred predvidenim datumom začetka uporabe predloži agenciji. Kadar se spremembe nanašajo na področja, za katera se v skladu s predpisi, ki urejajo letalstvo, zahteva predhodna odobritev agencije, upravljavec javnega letališča zagotovi, da se spremembe in popravki ne začnejo uporabljati pred pridobitvijo te odobritve.
(7)
Ne glede na prejšnji odstavek se spremembe ali popravki priročnika, če so potrebni zaradi varnosti, lahko začnejo uporabljati takoj, če je bila oddana vloga za zahtevano odobritev.
(8)
Upravljavec javnega letališča zagotovi, da se vse informacije, vzete iz drugih odobrenih dokumentov, in vse njihove spremembe ustrezno upoštevajo v priročniku aerodroma.
(9)
Upravljavec javnega letališča zagotovi, da:
1.
priročnik aerodroma podpiše odgovorni vodja aerodroma,
2.
je priročnik aerodroma na voljo natisnjen ali v elektronski obliki ter ga je mogoče preprosto popraviti,
3.
je priročnik aerodroma v slovenskem jeziku,
4.
se pri urejanju priročnika aerodroma uporablja sistem upravljanja različic, informacije o tem pa so razvidne v priročniku aerodroma, in
5.
priročnik aerodroma upošteva načela človeških dejavnikov ter je strukturiran na način, ki omogoča preprosto pripravo, uporabo in pregled.
(10)
Upravljavec javnega letališča na aerodromu hrani najmanj en popoln veljavni izvod priročnika aerodroma.
6. člen
(dostop do dokumentacije)
Upravljavec javnega letališča na zahtevo agencije zagotovi dostop do priročnika aerodroma in druge dokumentacije, ki se nanaša na obratovanje aerodroma, vključno z njihovimi spremembami.
7. člen
(upravljanje in hramba dokumentacije)
(1)
Upravljavec javnega letališča vzpostavi sistem upravljanja in hrambe dokumentacije, ki zajema vse dejavnosti upravljavca javnega letališča, ki se izvajajo v skladu z zakonom in tem pravilnikom. Sistem vključuje postopke v zvezi z upravljanjem dokumentacije in njeno hrambo ter zagotavlja sledljivost in dostopnost informacij.
(2)
Sistem upravljanja in hrambe dokumentacije mora biti opisan v priročniku aerodroma.
(3)
Dokumentacija se hrani na način, ki zagotavlja zaščito pred poškodbami, spreminjanjem in krajo.
(4)
Dokumentacija se hrani najmanj pet let, za spodaj navedeno dokumentacijo pa velja:
1.
tehnične specifikacije za pridobitev dovoljenja za obratovanje aerodroma in veljavno dovoljenje za obratovanje aerodroma se hranijo ves čas veljavnosti dovoljenja za obratovanje aerodroma;
2.
dogovori z drugimi organizacijami se hranijo do konca njihove veljavnosti;
3.
priročniki za opremo ali sisteme, ki se uporabljajo na aerodromu, se hranijo toliko časa, dokler se ta oprema ali ti sistemi uporabljajo na aerodromu;
4.
poročila o presoji varnosti se hranijo do konca trajanja sistema, postopka oziroma dejavnosti;
5.
dokumentacija o usposabljanju osebja, kvalifikacijah in izpolnjevanju zdravstvenih zahtev ter dokumentacija v zvezi s preverjanjem strokovnosti se hranita še najmanj štiri leta po koncu zaposlitve;
6.
veljavna različica evidence o nevarnostih se hrani ves čas veljavnosti dovoljenja za obratovanje aerodroma;
7.
dovoljenja za vožnjo in potrdila o znanju jezika, kadar so ta zahtevana, se hranijo še najmanj štiri leta po koncu zaposlitve osebe ali preklicu ali razveljavitvi dovoljenja za vožnjo;
8.
dovoljenja za vozila in evidence o vzdrževanju vozil upravljavca javnega letališča se hranijo še najmanj štiri leta po umiku vozila iz obratovanja.
(5)
Upravljavec javnega letališča pri obravnavi dokumentacije, ki se nanaša na osebje, upošteva določbe zakona glede registra osebja v letalstvu ter v zvezi z obravnavo osebnih podatkov zakon, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
III. poglavje
PODATKI O AERODROMU IN INFORMACIJE
8. člen
(podatki o aerodromu in prenos podatkov)
(1)
Upravljavec javnega letališča:
1.
opredeli, dokumentira in hrani podatke o aerodromu in razpoložljivih službah ter
2.
zagotovi podatke o aerodromu in razpoložljivih službah uporabnikom in AIS.
(2)
Podatki iz prejšnjega odstavka vključujejo najmanj:
1.
referenčno točko aerodroma;
2.
nadmorsko višino aerodroma, izmerjeno z natančnostjo 0,5 metra;
3.
nadmorsko višino vzletno-pristajalne steze, izmerjeno z natančnostjo:
-
0,5 metra za vzletno-pristajalno stezo za nenatančni prilet, in sicer na vsakem pragu in koncu vzletno-pristajalne steze ter v primeru večjih višinskih odstopanj tudi na vmesnih točkah vzletno-pristajalne steze;
-
0,25 metra za vzletno-pristajalno stezo za natančni prilet, in sicer na pragu in koncu vzletno-pristajalne steze ter na najvišji točki cone dotika;
4.
referenčno temperaturo aerodroma v stopinjah celzija, ki se meri kot mesečno povprečje najvišjih dnevnih temperatur tistega meseca v letu z najvišjo povprečno mesečno temperaturo. Kot referenčna temperatura se upošteva podatek petletnega povprečja;
5.
dimenzije aerodroma in druge informacije, ki zajemajo podatke o vzletno-pristajalni stezi in območjih ob njej, drugih območjih premikanja, območjih pristojnosti enote službe kontrole zračnega prometa (ATC), čistini, vizualnih pripomočkih in drugi opremi (oznake, označevalniki, osvetlitev, elementi instrumentalnega pristajalnega sistema) ter o radionavigacijskih sredstvih;
6.
značilnosti in trdnost tlakovanih površin na območjih premikanja;
7.
lokacijo točke za preverjanje višinomera;
8.
razpoložljive dolžine na vzletno-pristajalni stezi (TORA, TODA, ASDA, LDA), izračunane z natančnostjo enega metra;
9.
podatke o stanju območij premikanja in povezanih objektov iz 16. člena tega pravilnika;
10.
informacije o kapacitetah in postopkih za odstranitev nedelujočih zrakoplovov;
11.
informacije v zvezi z ravnjo zaščite, ki jo zagotavlja reševalna in gasilska služba;
12.
informacije o sistemu za indikacijo strmine za vizualni prilet.
(3)
Podatki, ki se nanašajo na geografski položaj (koordinate) referenčne točke aerodroma, praga vzletno-pristajalne steze, sredinske črte voznih stez in postajališč za zrakoplove ter ovir, se merijo in sporočajo enoti AIS v stopinjah, minutah, sekundah in stotinkah.
(4)
Upravljavec javnega letališča zagotovi elektronski prenos letalskih podatkov.
9. člen
(skupni referenčni sistemi)
Upravljavec javnega letališča za potrebe navigacije v zračnem prometu uporablja:
1.
svetovni geodetski sistem iz leta 1984 (World Geodetic System 1984, WGS-84) kot horizontalni referenčni sistem,
2.
podatek o povprečni morski gladini (MSL) kot vertikalni referenčni sistem in
3.
gregorijanski koledar in koordinirani univerzalni čas (UTC) kot časovna referenčna sistema.
10. člen
(referenčna koda aerodroma)
(1)
Referenčna koda aerodroma se določi za namene načrtovanja aerodroma. Pri določitvi referenčne kode aerodroma se upoštevajo značilnosti zrakoplovov, ki jim bo aerodrom namenjen.
(2)
Referenčna koda aerodroma je sestavljena iz dveh kodnih elementov, in sicer številčne in črkovne kode, kakor je opredeljeno v tretjem in četrtem odstavku tega člena.
(3)
Številčna koda se določi tako, da se iz spodnje preglednice izbere številka, ki ustreza najvišji vrednosti referenčne dolžine terena za zrakoplov, ki mu je vzletno-pristajalna steza namenjena.
Kodni element 1 | |
Številčna koda | Referenčna dolžina terena za zrakoplov |
1 | Manj kot 800 metrov |
2 | Od 800 metrov do manj kot 1200 metrov |
3 | Od 1200 metrov do manj kot 1800 metrov |
4 | Nad 1800 metrov |
(4)
Črkovna koda se določi tako, da se iz spodnje preglednice izbere črka, ki ustreza največjemu razponu kril zrakoplova izmed zrakoplovov, ki jim je aerodrom namenjen.
Kodni element 2 | |
Črkovna koda | Razpon kril |
A | Manj kot 15 metrov |
B | Od 15 metrov do manj kot 24 metrov |
C | Od 24 metrov do manj kot 36 metrov |
D | Od 36 metrov do manj kot 52 metrov |
E | Od 52 metrov do manj kot 65 metrov |
F | Od 65 metrov do manj kot 80 metrov |
(5)
Podatki o referenčni dolžini terena za zrakoplov in razponu kril za posamezni tip zrakoplova so navedeni v najnovejši veljavni izdaji ICAO Doc 9157 z naslovom »Priročnik za načrtovanje aerodromov - 1. del: Vzletno-pristajalne steze« in »2. del: Vozna steza, ploščadi in postajališča za zrakoplove«, ki jo je potrdila in objavila ICAO.
11. člen
(zahteve glede kakovosti letalskih podatkov)
Upravljavec javnega letališča sklene dogovore z organizacijami, s katerimi izmenjuje letalske podatke ali letalske informacije, in zagotovi naslednje:
1.
vsi podatki v zvezi z aerodromom in razpoložljivimi službami se zagotavljajo z zahtevano kakovostjo. Zahteve glede kakovosti podatkov (DQR) morajo biti izpolnjene pri ustvarjanju podatkov in med njihovim prenosom;
2.
točnost letalskih podatkov, kakor je določena v katalogu letalskih podatkov iz dodatka 1 k Prilogi III (del ATM/ANS.OR) Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2017/373 z dne 1. marca 2017 o skupnih zahtevah za izvajalce storitev upravljanja zračnega prometa/izvajanja navigacijskih služb zračnega prometa in drugih funkcij omrežja za upravljanje zračnega prometa ter njihov nadzor, razveljavitvi Uredbe (ES) št. 482/2008, izvedbenih uredb (EU) št. 1034/2011, (EU) št. 1035/2011 in (EU) 2016/1377 ter spremembi Uredbe (EU) št. 677/2011 (UL L št. 62 z dne 8. 3. 2017, str. 1), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2025/343 z dne 17. februarja 2025 o spremembi Uredbe (EU) št. 1332/2011 in Izvedbene uredbe (EU) 2017/373 v zvezi s sistemi za izogibanje trčenjem v zraku (UL L št. 2025/343 z dne 18. 2. 2025), (v nadaljnjem besedilu: Izvedbena uredba 2017/373/EU);
3.
celovitost letalskih podatkov se vzdržuje v celotnem postopku obdelave, od njihovega nastanka do prenosa, v skladu z razvrstitvijo celovitosti, določeno v katalogu letalskih podatkov. Poleg tega se vzpostavijo postopki, s katerimi se zagotovi:
a)
da ne pride do okvare rutinskih podatkov v času njihove obdelave;
b)
da v nobeni fazi celotnega postopka ne pride do okvare bistvenih podatkov. Po potrebi se vključijo tudi dodatni postopki za obravnavo možnih tveganj v celotni strukturi sistema, da se zagotovi celovitost letalskih podatkov tudi na tej ravni;
c)
da v nobeni fazi celotnega postopka ne pride do okvare ključnih podatkov, pri čemer se vključijo tudi dodatni postopki za zagotavljanje celovitosti, da se v celoti zmanjšajo učinki napak, ki so s temeljito analizo celotne strukture sistema opredeljene kot možna tveganja za celovitost letalskih podatkov;
4.
ločljivost letalskih podatkov je sorazmerna z dejansko točnostjo letalskih podatkov;
5.
sledljivost letalskih podatkov;
6.
pravočasnost letalskih podatkov, vključno z vsemi omejitvami obdobja veljavnosti;
7.
popolnost letalskih podatkov;
8.
ustreznost oblike poslanih letalskih podatkov z opredeljenimi zahtevami.
12. člen
(izmenjava informacij med upravljavcem javnega letališča in izvajalcem AIS)
(1)
Upravljavec javnega letališča izvajalcu AIS sproti sporoča aktualne informacije, pomembne za izvajanje operacij na aerodromu. Upravljavec javnega letališča sporoča:
1.
informacije o razmerah na aerodromu, informacije o odstranjevanju nedelujočih zrakoplovov, zagotavljanju reševalne in gasilske kategorije aerodroma ter stanju sistema za indikacijo strmine za vizualni prilet,
2.
operativni status povezanih objektov, služb in navigacijskih pripomočkov na aerodromu ter
3.
vse druge informacije, za katere meni, da so pomembne za delovanje aerodroma.
(2)
Pred uvedbo spremembe, v zvezi s katero je treba objaviti letalske informacije, upravljavec javnega letališča upošteva čas, ki ga izvajalec AIS potrebuje za pripravo, izdelavo in objavo ustreznega gradiva za objavo sprememb.
(3)
Kadar upravljavec javnega letališča izvajalcem AIS sporoča spremembe ali podatke, ki vplivajo na vsebino letalskih kart ali elektronskih navigacijskih sistemov, pri tem upošteva vnaprej določene, mednarodno dogovorjene datume objave informacij v sistemu za urejanje letalskih informacij in njihov nadzor (AIRAC).
13. člen
(zaznavanje in obravnava napak v letalskih podatkih)
(1)
Upravljavec javnega letališča pri ustvarjanju, obdelavi ali prenosu letalskih podatkov izvajalcu AIS zagotovi, da:
1.
se med prenosom in shranjevanjem letalskih podatkov uporabljajo digitalne tehnike zaznave napak v podatkih, da se prispeva k doseganju ustreznih ravni celovitosti podatkov, in
2.
je prenos letalskih podatkov zaščiten s primernim avtentikacijskim postopkom, ki prejemnikom omogoča potrditev, da je letalske podatke ali informacije poslal pooblaščeni vir.
(2)
V primeru zaznanih napak v letalskih podatkih upravljavec javnega letališča zagotovi:
1.
da se napake, odkrite med ustvarjanjem letalskih podatkov in po njihovem prejetju, obravnavajo, odpravijo ali razrešijo in
2.
prednost obravnave napak na ključnih in bistvenih letalskih podatkih.
14. člen
(metapodatki)
Upravljavec javnega letališča zagotovi, da metapodatki vključujejo najmanj:
1.
identifikacijo organizacij ali subjektov, ki opravljajo katera koli dejanja pri ustvarjanju, prenosu ali obdelavi letalskih podatkov;
2.
izvedena dejanja;
3.
datum in čas izvedbe dejanja.
15. člen
(NOTAM)
(1)
Upravljavec javnega letališča v primerih, podrobneje določenih v četrtem odstavku tega člena, ustvari NOTAM in ga v objavo pošlje izvajalcu AIS. NOTAM, ki ga ustvari upravljavec javnega letališča, se nanaša na:
1.
informacije o vzpostavitvi, stanju ali spremembi objekta, službe, postopka ali nevarnosti, če je pravočasno poznavanje navedenega bistvenega pomena za osebje, ki sodeluje pri letalskih operacijah, ali
2.
začasne informacije, ki imajo kratkotrajno veljavnost ali se nanašajo na hitro sprejete, operativno pomembne in trajne spremembe ali dolgotrajne začasne spremembe, razen v primeru obsežnega besedila oziroma grafičnih prikazov.
(2)
Za izdajanje NOTAM upravljavec javnega letališča določi in izvaja postopke, ki vsebujejo najmanj:
1.
načine in sredstva za izdajo NOTAM ob upoštevanju dogovora, ki ga v zvezi z izdajo NOTAM sklene z izvajalcem AIS. Postopki morajo vključevati navedbo osebja upravljavca javnega letališča, pooblaščenega za ustvarjanje NOTAM, kar mora biti navedeno tudi v dogovoru z izvajalcem AIS;
2.
primere, v katerih NOTAM ustvari upravljavec javnega letališča, in primere, v katerih NOTAM ustvari drug subjekt;
3.
primere, v katerih je pred izdajo NOTAM potrebno usklajevanje med upravljavcem javnega letališča in agencijo, ter način obveščanja agencije;
4.
navodila osebju za pripravo dokumentacije za ustvarjanje NOTAM.
(3)
Upravljavec javnega letališča določi osebje aerodroma, ki je ustrezno usposobljeno za ustvarjanje NOTAM in zagotavljanje informacij izvajalcu AIS, s katerim ima upravljavec javnega letališča sklenjen dogovor. Vsi drugi člani osebja, katerih naloge vključujejo uporabo NOTAM, morajo biti za to ustrezno usposobljeni.
(4)
Upravljavec javnega letališča ustvari NOTAM, kadar je treba zagotoviti informacije o:
1.
vzpostavitvi ali zaprtju aerodroma ali vzletno-pristajalne steze ali pomembnih spremembah v njunem obratovanju;
2.
vzpostavitvi ali prenehanju opravljanja služb na aerodromu ali pomembnih spremembah njihovega delovanja;
3.
nerazpoložljivosti rezervnih in sekundarnih sistemov, ki imajo neposreden operativni vpliv;
4.
uvedbi ali umiku vizualnih pripomočkov ali njihovih spremembah;
5.
prekinitvi ali ponovni vzpostavitvi večjih komponent sistemov razsvetljave na aerodromu;
6.
vzpostavitvi ali prenehanju postopkov glede navigacijskih služb zračnega prometa (ANS), za katere je pristojen upravljavec javnega letališča, ali njihovih spremembah;
7.
pojavu ali odpravi večjih napak ali ovir na manevrskih površinah;
8.
spremembah ali omejitvah glede razpoložljivosti goriva, olja in kisika;
9.
vzpostavitvi, prenehanju ali ponovni vzpostavitvi delovanja svetilnikov nevarnosti (angl. Hazard beacon) v zračnem prometu;
10.
načrtovani uporabi laserjev, prikazov laserjev in iskalnih luči v okolici aerodroma, če je verjetno, da bo to škodilo vidu pilotov;
11.
postavitvi, odstranitvi ali spremembi ovir na območjih vzleta, vzpenjanja, neuspelega prileta, prileta ter na vzletno-pristajalni stezi;
12.
spremembi reševalne in gasilske kategorije aerodroma;
13.
prisotnosti, odpravi ali spremembah nevarnih razmer zaradi snega, plundre, ledu, radioaktivnih materialov, strupenih snovi, nanosov vulkanskega pepela ali vode na območju premikanja;
14.
razmerah na vzletno-pristajalni stezi ali njenem delu, kadar opis razmer vključuje »spolzko, mokro« (angl. slippery wet);
15.
zaprtju vzletno-pristajalne steze zaradi del ali informacij o časovnem zamiku, potrebnem za zagotovitev razpoložljivosti vzletno-pristajalne steze;
16.
prisotnosti nevarnosti, ki vpliva na zračni promet, vključno s prisotnostjo prostoživečih živali, ovir in večjimi dogodki.
(5)
Pri ustvarjanju NOTAM upravljavec javnega letališča zagotovi naslednje:
1.
NOTAM se ustvari dovolj časa vnaprej, da lahko strani, na katere vpliva sprememba, sprejmejo vse zahtevane ukrepe, razen v primeru nerazpoložljivosti objektov, služb in navigacijskih pripomočkov na aerodromu, izpusta radioaktivnih snovi, strupenih snovi in v primeru drugih nepredvidljivih dogodkov;
2.
v NOTAM, s katerim se sporoča nerazpoložljivost objektov, služb in navigacijskih pripomočkov na aerodromu, se navede tudi ocena obdobja nerazpoložljivosti ali časa, ko se pričakuje ponovna razpoložljivost;
3.
v treh mesecih od izdaje NOTAM se informacije v njem vključijo v zadevne produkte letalskih informacij;
4.
v treh mesecih od izdaje dolgotrajnega začasnega NOTAM se informacije v njem vključijo v dopolnitev AIP;
5.
kadar NOTAM s predvidenim datumom konca veljavnosti nepričakovano prekorači trimesečno obdobje, se ustvari nadomestni NOTAM, razen če se pričakuje, da bo stanje trajalo še nadaljnje obdobje več kot treh mesecev; v tem primeru upravljavec javnega letališča zagotovi objavo navedenih informacij v dopolnitvi AIP.
(6)
Poleg zahtev iz prejšnjega odstavka je treba pri ustvarjanju NOTAM upoštevati tudi:
1.
vsak NOTAM, razen kakor je določeno v 4. točki tega odstavka, vsebuje veljavne informacije, kakor je zahtevano v predpisani obliki zapisa NOTAM;
2.
besedilo NOTAM je sestavljeno iz izrazov ali enotnih okrajšav izrazja, ki se uporablja za NOTAM, dopolnjujejo pa jih okrajšave ICAO, oznake, identifikatorji, označevalniki, klicni znaki, frekvence, številke in preprosto besedilo;
3.
NOTAM se ustvari v angleščini ali slovenščini, kakor je dogovorjeno z izvajalcem AIS;
4.
informacije o snegu, plundri, ledu, slani, stoječi vodi ali vodi, povezani z navedenimi kontaminanti na območju premikanja, se razpošiljajo s SNOWTAM in vsebujejo informacije v vrstnem redu, kakor je naveden v obliki zapisa SNOWTAM;
5.
če NOTAM vsebuje napako, se ustvari NOTAM z novo številko, ki nadomesti napačni NOTAM, ali pa se napačni NOTAM prekliče in se ustvari nov NOTAM;
6.
kadar se ustvari NOTAM, s katerim se prekliče ali nadomesti predhodni NOTAM:
a)
se navedeta serija in številka/leto predhodnega NOTAM;
b)
so oznake lokacije ICAO in vsebina obeh NOTAM enake;
7.
z novim NOTAM se prekliče ali nadomesti le en NOTAM;
8.
vsak NOTAM obravnava le en predmet in eno stanje v zvezi z njim;
9.
NOTAM mora biti čim krajši in sestavljen tako, da je njegov pomen jasen brez vpogleda v drug dokument;
10.
NOTAM, ki vsebuje trajne informacije ali dolgotrajne začasne informacije, vsebuje ustrezne sklice na AIP ali dopolnitev AIP;
11.
za oznako lokacije ICAO se ne sme uporabljati skrajšana oblika te oznake.
(7)
Upravljavec javnega letališča po objavi NOTAM, ki ga je ustvaril, pregleda njegovo vsebino, da zagotovi njeno točnost, in poskrbi za razpošiljanje informacij osebju aerodroma in organizacijam na letališču, ki potrebujejo te informacije za izvajanje svojih nalog.
(8)
Upravljavec javnega letališča vodi dokumentacijo o ustvarjenih in izdanih NOTAM ter o usposabljanju osebja v zvezi z NOTAM.
16. člen
(poročanje o stanju območij premikanja)
Upravljavec javnega letališča spremlja razmere in stanje na območjih premikanja in povezanih objektih in napravah v skladu s 53. členom tega pravilnika ter enotam AIS in službam zračnega prometa (v nadaljnjem besedilu: ATS) poroča o zadevah, ki bi lahko vplivale na operacije zrakoplovov in aerodroma, zlasti glede:
1.
gradbenih ali vzdrževalnih del,
2.
grobih ali poškodovanih površin na vzletno-pristajalni stezi, vozni stezi ali ploščadi,
3.
vode, snega, plundre, ledu, slane,
4.
kemikalij ali drugih kontaminantov iz tekočin za preprečevanje zaledenitve oziroma razledenitev,
5.
snežnih nanosov ali snežnega prša,
6.
drugih začasnih nevarnosti, vključno s parkiranimi zrakoplovi,
7.
okvar ali nepravilnega delovanja dela ali vseh vizualnih pripomočkov na aerodromu,
8.
okvar sistema napajanja z električno energijo.
17. člen
(ocena razmer in dodelitev kode razmer na vzletno-pristajalni stezi)
Kadar so na površini vzletno-pristajalne steze prisotni kontaminanti iz 3. točke prejšnjega člena, upravljavec javnega letališča:
1.
dodeli kodo razmer na vzletno-pristajalni stezi (RWYCC) na podlagi vrste in globine kontaminanta ter temperature;
2.
opravi pregled vzletno-pristajalne steze v primeru morebitne spremembe razmer na površini vzletno-pristajalne steze zaradi meteoroloških razmer ter oceni navedene razmere in dodeli novo kodo razmer na vzletno-pristajalni stezi (RWYCC);
3.
znova izvede postopek ocene kode razmer na vzletno-pristajalni stezi (RWYCC), kadar:
a)
je bila določena koda razmer RWYCC 2 ali več in je bila na podlagi posebnega poročila pilota najmanj dvakrat zapored sporočena slaba (»POOR«) učinkovitost zaviranja na vzletno-pristajalni stezi ali
b)
je bila na podlagi posebnega poročila pilota najmanj enkrat sporočena manj kot slaba (»LESS THAN POOR«) učinkovitost zaviranja na vzletno-pristajalni stezi. V tem primeru upravljavec javnega letališča preuči tudi možnost prekinitve operacij na vzletno-pristajalni stezi do izboljšanja razmer.
18. člen
(poročanje o razmerah na površini vzletno-pristajalne steze)
(1)
Kadar se zaradi vode, snega, plundre, leda ali slane pomembno spremenijo razmere na površini vzletno-pristajalne steze, upravljavec javnega letališča poroča o razmerah na površini vzletno- pristajalne steze za vsako tretjino steze, pri čemer uporabi poročilo o razmerah na vzletno-pristajalni stezi (RCR).
(2)
Poročilo o razmerah na vzletno-pristajalni stezi (RCR) vključuje kodo razmer na vzletno-pristajalni stezi (RWYCC), pokritost s kontaminantom in njegovo globino ter opis razmer na vzletno-pristajalni stezi, za katerega se uporabijo z velikimi tiskanimi črkami zapisani naslednji izrazi:
1.
»ZBITI SNEG« (angl. COMPACTED SNOW),
2.
»SUHO« (angl. DRY),
3.
»SUHI SNEG« (angl. DRY SNOW),
4.
»SUHI SNEG NA ZBITEM SNEGU« (angl. DRY SNOW ON TOP OF COMPACTED SNOW),
5.
»SUHI SNEG NA LEDU« (angl. DRY SNOW ON TOP OF ICE),
6.
»SLANA« (angl. FROST),
7.
»LED« (angl. ICE),
8.
»SPOLZKO, MOKRO« (angl. SLIPPERY WET),
9.
»PLUNDRA« (angl. SLUSH),
10.
»STOJEČA VODA« (angl. STANDING WATER),
11.
»VODA NA ZBITEM SNEGU« (angl. WATER ON TOP OF COMPACTED SNOW),
12.
»MOKRO« (angl. WET),
13.
»MOKRI LED« (angl. WET ICE),
14.
»MOKRI SNEG« (angl. WET SNOW),
15.
»MOKRI SNEG NA ZBITEM SNEGU« (angl. WET SNOW ON TOP OF COMPACTED SNOW),
16.
»MOKRI SNEG NA LEDU« (angl. WET SNOW ON TOP OF ICE),
17.
»KEMIČNO OBDELANO« (angl. CHEMICALLY TREATED),
18.
»RAZSUTI PESEK« (angl. LOOSE SAND).
(3)
Poročanje iz prvega odstavka tega člena se izvaja, dokler vzletno-pristajalna steza ni več kontaminirana. Upravljavec javnega letališča izda poročilo o razmerah na vzletno-pristajalni stezi (RCR) in v njem navede, da je vzletno-pristajalna steza mokra ali suha, kakor je ustrezno.
(4)
Meritve trenja se ne sporočajo.
(5)
Ko je vzletno-pristajalna steza ali njen del spolzek in moker (»SLIPPERY WET«), upravljavec javnega letališča o tem obvesti uporabnike aerodroma z NOTAM in opiše lokacijo zadevnega dela.
IV. poglavje
UPRAVLJANJE JAVNEGA LETALIŠČA
19. člen
(sistem upravljanja)
(1)
Upravljavec javnega letališča vzpostavi in vzdržuje sistem upravljanja, katerega del je tudi sistem upravljanja varnosti (SMS).
(2)
Sistem upravljanja vključuje:
1.
jasno opredeljene naloge in odgovornosti v organizaciji upravljavca javnega letališča, vključno z neposredno odgovornostjo za varnost s strani poslovodstva;
2.
varnostno politiko, ki jo je podpisal odgovorni vodja aerodroma in vsebuje opis splošnih načel upravljavca javnega letališča v zvezi z varnostjo;
3.
postopek, ki zagotavlja odkrivanje nevarnosti pri izvajanju operacij na aerodromu;
4.
postopek za zagotavljanje analiz, ocenjevanja in ublažitve tveganj za varnost izvajanja operacij na aerodromu;
5.
sredstva za preverjanje varnostne učinkovitosti organizacije upravljavca javnega letališča v zvezi s kazalniki varnostne učinkovitosti in cilji varnostne učinkovitosti sistema upravljanja varnosti ter za potrditev učinkovitosti nadzora nad varnostnimi tveganji;
6.
postopek za:
a)
ugotavljanje sprememb v organizaciji upravljavca javnega letališča, sistemu upravljanja in sprememb na aerodromu ali glede njegovega obratovanja, ki bi lahko vplivale na vzpostavljene procese, postopke in službe;
b)
opis ukrepov za zagotavljanje varnostne učinkovitosti pred uvedbo sprememb in
c)
odpravo ali spremembo nadzora nad varnostnimi tveganji, kadar ta ni več potreben ali učinkovit zaradi sprememb v operativnem okolju aerodroma;
7.
postopke za pregled sistema upravljanja iz prejšnjega odstavka, opredelitev vzrokov za nezadostno učinkovitost sistema upravljanja varnosti, določitev posledic take nezadostne učinkovitosti v operacijah in odpravo ali ublažitev takih vzrokov;
8.
program usposabljanja, ki zagotavlja, da je vse osebje, ki je vključeno v operativne naloge na aerodromu, reševanje in gašenje, vzdrževanje in upravljanje aerodroma, usposobljeno za opravljanje nalog, povezanih s sistemom upravljanja varnosti;
9.
način in postopke informiranja osebja glede zagotavljanja varnosti, ki zagotavlja, da je osebje v celoti seznanjeno s sistemom upravljanja varnosti, zagotavlja prenos informacij, ki so ključnega pomena za varnost, in pojasnjuje, zakaj se izvajajo določeni varnostni ukrepi in zakaj se varnostni postopki uvajajo ali spreminjajo;
10.
uskladitev sistema upravljanja varnosti z načrtom aerodroma za odzivanje v nujnih primerih ter uskladitev načrta aerodroma za odzivanje v nujnih primerih z načrti odzivanja v nujnih primerih v tistih organizacijah, s katerimi se upravljavec javnega letališča povezuje pri zagotavljanju storitev in služb na aerodromu;
11.
funkcijo spremljanja skladnosti organizacije z veljavnimi zahtevami in ustreznosti postopkov, pri čemer spremljanje skladnosti vključuje sistem povratnih informacij o ugotovitvah za odgovornega vodjo, da se po potrebi zagotovi izvajanje popravnih ukrepov.
(3)
Upravljavec javnega letališča dokumentira vse ključne postopke sistema upravljanja.
(4)
Sistem upravljanja je sorazmeren z velikostjo organizacije in njenimi dejavnostmi, ob upoštevanju nevarnosti in tveganj pri teh dejavnostih.
20. člen
(upravljanje letalskih podatkov in letalskih informacij)
(1)
Upravljavec javnega letališča v okviru svojega sistema upravljanja izvaja in vzdržuje sistem upravljanja kakovosti, ki zajema naslednje dejavnosti:
1.
dejavnosti v zvezi z letalskimi podatki in
2.
dejavnosti zagotavljanja letalskih informacij.
(2)
Upravljavec javnega letališča kot del svojega sistema upravljanja vzpostavi sistem varovanja letalskih podatkov in informacij, da zagotovi varovanje operativnih podatkov, ki jih prejema, pripravlja in drugače uporablja, tako, da je dostop do določenih operativnih podatkov omejen le na pooblaščene osebe.
(3)
Sistem varovanja letalskih podatkov in informacij, ki ga izvaja upravljavec javnega letališča, opredeljuje:
1.
postopke v zvezi z oceno in ublažitvijo tveganja glede varovanja letalskih podatkov, s spremljanjem in izboljšanjem varovanja, pregledi varovanja ter razširjanjem pridobljenih novih spoznanj;
2.
sredstva za odkrivanje kršitev glede varovanja letalskih podatkov in za opozarjanje osebja z ustreznimi opozorili glede varovanja;
3.
sredstva za obvladovanje posledic kršitev glede varovanja letalskih podatkov ter določitev ukrepov in postopkov za zmanjšanje tveganja, s katerimi se prepreči ponovna kršitev.
(4)
Upravljavec javnega letališča zagotovi varnostno preverjanje svojega osebja glede varovanja letalskih podatkov.
21. člen
(pogodbene dejavnosti)
(1)
Upravljavec javnega letališča zagotovi, da če del svoje dejavnosti odda v izvajanje, oddana služba, oprema ali sistem izpolnjuje ustrezne zahteve.
(2)
Upravljavec javnega letališča zagotovi, da ima agencija dostop do organizacije, ki je del njegove dejavnosti prevzela v izvajanje, da preveri stalno skladnost z ustreznimi zahtevami.
22. člen
(varnostni programi in odbor za varnost na aerodromu)
(1)
Upravljavec javnega letališča v okviru svojega sistema upravljanja vzpostavi, izvaja in vodi varnostne programe za spodbujanje in krepitev varnosti, vključno z varnostjo vzletno-pristajalne steze, ter za izmenjavo informacij, pomembnih za varnost, z vsemi ustreznimi organizacijami, ki opravljajo dejavnosti ali izvajajo službe na aerodromu. Upravljavec javnega letališča najmanj enkrat letno pregleda učinkovitost svojih varnostnih programov.
(2)
V okviru varnostnih programov iz prejšnjega odstavka upravljavec javnega letališča vzpostavi in vodi odbor za varnost na aerodromu ter je odgovoren za njegovo delovanje.
(3)
Ne glede na prejšnji odstavek vzpostavitev odbora za varnost na aerodromu ni nujna, kadar upravljavec javnega letališča lahko v okviru vzpostavljenih postopkov in organizacijske strukture izvaja vse naloge in funkcije ter izpolnjuje zahteve iz tega člena.
(4)
Upravljavec javnega letališča zahteva, da v odboru za varnost na aerodromu sodelujejo vse organizacije, ki opravljajo dejavnosti ali izvajajo službe na aerodromu. Kadar posamezne dejavnosti izvajajo službe, organizirane v okviru upravljavca javnega letališča, v odboru sodelujejo te službe. Organizacije oziroma službe v odboru sodelujejo po imenovanih predstavnikih, ki imajo ustrezno in primerno operativno strokovno znanje, pomembno za področje dela odbora za varnost na aerodromu. Organizacije in službe, ki sodelujejo v odboru, so na primer:
1.
organizacije in službe, ki izvajajo operacije na aerodromu,
2.
vzdrževalne službe aerodroma,
3.
izvajalec ATS,
4.
izvajalec MET,
5.
operatorji zrakoplovov, ki na aerodromu izvajajo zračni promet,
6.
reševalna in gasilska služba na aerodromu,
7.
služba za zmanjševanje nevarnosti, ki jih povzročajo prostoživeče živali,
8.
služba za upravljanje ploščadi, kadar je ta organizirana,
9.
izvajalec storitev zemeljske oskrbe.
(5)
Odbor za varnost na aerodromu podpira upravljavca javnega letališča pri prepoznavanju, oceni in zmanjševanju operativnih varnostnih tveganj, povezanih z varnostjo vzletno-pristajalnih stez in drugih območij premikanja, ter drugih tveganj, ki bi lahko vplivala na varnost izvajanja operacij na aerodromu. Naloge odbora za varnost na aerodromu vključujejo zlasti:
1.
obravnavo in zmanjševanje varnostnih tveganj v zvezi z:
a)
vdori na vzletno-pristajalno stezo (angl. runway incursions) in izleti z vzletno-pristajalne steze (angl. runway excursions),
b)
začasnimi ali trajnejšimi zaporami vzletno-pristajalne steze,
c)
nepooblaščenimi operacijami s sistemi brezpilotnih zrakoplovov na letališču ali v njegovi bližini,
č)
varnostjo ploščadi in manevrskih površin, vključno s preprečevanjem FOD in spoštovanjem pravil vožnje;
2.
podporo upravljavcu javnega letališča pri ocenjevanju potrebe pri določitvi žariščnih točk (angl. hot spots) in pregledu ustreznosti informacij, objavljenih v AIP;
3.
spremljanje in ocenjevanje števila, vrste in resnosti varnostnih dogodkov na območjih premikanja s poudarkom na vzletno-pristajalni stezi ter sprejemanje poročil in statističnih podatkov o nesrečah in incidentih ter predlaganje rešitev;
4.
pomoč pri preverjanju ustreznosti postopkov komunikacije med enotami ATS, piloti in operativnimi službami aerodroma oziroma vozniki vozil ter prepoznavanje potrebnih izboljšav;
5.
redno ocenjevanje ustreznosti vizualnih pripomočkov na vzletno-pristajalni stezi in voznih stezah v različnih vremenskih in svetlobnih razmerah, zagotavljanje njihove jasnosti, pravilne postavitve in nedvoumnosti ter prepoznavanje morebitnih težav v zvezi s tem v zasnovi aerodroma;
6.
podporo upravljavcu javnega letališča pri razširjanju varnostnih priporočil in dobrih praks, pridobljenih iz preiskav nesreč in incidentov ter operativnih izkušenj, z namenom zmanjševanja tveganj;
7.
promocijo aktivnosti za povečanje zavedanja o pomenu varnosti na aerodromu, vključno z upoštevanjem pravil na ploščadi in programi usposabljanja;
8.
razvoj in promocijo pravil za varno izvajanje operacij, vključno s podporo pri oblikovanju novih ali posodobljenih varnostnih navodil, postopkov in dobrih praks;
9.
svetovanje pri ukrepih za odstranjevanje snega in ledu ter zmanjševanje tveganj v zvezi s FOD na območjih premikanja;
10.
podajanje mnenj o predlaganem izvajanju del na aerodromu ali spremembah na območjih premikanja ter zagotavljanje, da ti ne povzročajo novih varnostnih tveganj;
11.
zagotavljanje izmenjave dobrih praks za preprečevanje varnostnih incidentov na vzletno-pristajalni stezi in ploščadih.
(6)
Upravljavec javnega letališča najmanj enkrat letno skliče sestanek odbora za varnost na aerodromu. Pogostost sestankov se določi na podlagi: