Na podlagi četrtega odstavka 63. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/06 - uradno prečiščeno besedilo, 114/06 - ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10 - ZUPJS, 87/11, 40/12 - ZUJF, 21/13 - ZUTD-A, 91/13, 99/13 - ZUPJS-C, 99/13 - ZSVarPre-C, 111/13 - ZMEPIZ-1, 95/14 - ZUJF-C, 47/15 - ZZSDT, 61/17 - ZUPŠ, 64/17 - ZZDej-K, 36/19, 189/20 - ZFRO, 51/21, 159/21, 196/21 - ZDOsk, 15/22, 43/22, 100/22 - ZNUZSZS, 141/22 - ZNUNBZ, 40/23 - ZČmIS-1, 78/23 in 32/25 - ZZDej-N) Vlada Republike Slovenije izdaja
U R E D B O
o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivostih, potrebnih za njegovo izvajanje, in obsegu sredstev za leto 2026
I. POGLAVJE
SPLOŠNE DOLOČBE
(1)
Ta uredba določa programe storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja (v nadaljnjem besedilu: programi), opredelitev zmogljivosti, potrebnih za njegovo izvajanje, in obseg sredstev za leto 2026.
(2)
Programi se ne nanašajo na osebe, zavarovane v skladu s pravnim redom Evropske unije in bilateralnimi sporazumi o socialni varnosti, ter na osebe, ki so prostovoljno zdravstveno zavarovane za pravice do zdravstvenih storitev v obsegu, ki je določen za obvezno zdravstveno zavarovanje.
Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo:
1.
administrativno tehnični kader je kader, ki izvaja podporne funkcije za temeljne procese;
2.
akutna bolnišnična obravnava predstavlja reševanje aktualnega zdravstvenega problema osebe na sekundarni ali terciarni ravni zdravstvene dejavnosti preko izvajanja terapevtskih oziroma diagnostičnih postopkov pri resnih akutnih boleznih, poškodbah, zastrupitvah ali drugih nujnih stanjih (kot na primer porod) in pri preprečevanju poslabšanja oziroma komplikaciji pri kroničnih boleznih, poškodbah ali stanjih, ki bi lahko ogrozila življenje ali normalne funkcije osebe;
3.
brezšivna skrb je farmacevtska obravnava pacienta za zagotavljanje neprekinjene preskrbe in prenosa informacij o zdravljenju z zdravili pri prehajanju med različnimi ravnmi zdravstvenega varstva, ki zagotavlja boljše izide zdravljenja z zdravili;
4.
celotna vrednost programa pomeni vrednost storitev, ki je zagotovljena z obveznim zdravstvenim zavarovanjem;
5.
CBZ je centralna baza zdravil. Je osrednja referenčna nacionalna zbirka podatkov o zdravilih, ki imajo dovoljenje za promet v Republiki Sloveniji. Med drugim vsebuje podatke o razvrščenih zdravilih in živilih, podatke o omejitvi predpisovanja in izdajanja ter podatke o cenah zdravil in živil za obračun in podatke o najvišji priznani vrednosti zdravil ali živil na določen dan. Cene in najvišje priznane vrednosti v CBZ so brez DDV. Izvajalci jo za potrebe predpisovanja, izdajanja in obračuna v svoje sisteme uvažajo dnevno v obliki XML;
6.
cena zdravila za obračun v CBZ je najvišja cena, po kateri Zavod zdravilo plača izvajalcu. Je regulirana cena, in sicer najvišja dovoljena cena ali izredna višja dovoljena cena. Če se Zavod s proizvajalcem zdravil oziroma njegovim zastopnikom dogovori za nižjo ceno, je cena zdravila za obračun dogovorjena cena;
7.
cena živila za obračun v CBZ je najvišja cena, po kateri Zavod živilo plača izvajalcu. Je dogovorjena cena, ki jo Zavod dogovori s proizvajalcem živil ali njegovim zastopnikom;
8.
CKZ je center za krepitev zdravja;
9.
specialni in rehabilitacijski pedagog v zdravstveni dejavnosti je zdravstveni sodelavec, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje poklica specialnega in rehabilitacijskega pedagoga v zdravstveni dejavnosti;
10.
deležniki so Zavod, pristojne zbornice, združenja zdravstvenih zavodov in drugih zavodov ter organizacij, ki opravljajo zdravstveno dejavnost in se vsako leto dogovorijo o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, pri čemer opredelijo zmogljivosti, potrebne za njegovo izvajanje, obseg sredstev, izhodišča za izvajanje programov in za oblikovanje cen programov ter druge podlage za sklepanje pogodb z zdravstvenimi zavodi, drugimi zavodi in organizacijami, ki opravljajo zdravstveno dejavnost, ter zasebnimi zdravstvenimi delavci;
11.
DMS je diplomirana medicinska sestra in diplomirani zdravstvenik;
12.
DORA je državni presejalni program za zgodnje odkrivanje raka dojk;
13.
DPOR je državni program za obvladovanje raka;
14.
DS1, DS3a, DS5 je dežurna služba v skladu s pravilnikom, ki ureja službo nujne medicinske pomoči;
15.
ePIZ je elektronski predlog imenovanemu zdravniku;
16.
iCKZ je integrirani center za krepitev zdravja;
17.
izvajalec je izvajalec zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe;
18.
javni zavod je zdravstveni dom, lekarna, bolnišnica in druga oblika zdravstvene organizacije v skladu z zakonoma, ki urejata zdravstveno in lekarniško dejavnost;
19.
koncesionar je pravna ali fizična oseba, ki ji je na podlagi zakona, ki določa zdravstveno dejavnost, podeljena koncesija za opravljanje zdravstvene dejavnosti;
20.
logoped v zdravstveni dejavnosti je zdravstveni sodelavec, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje poklica logoped v zdravstveni dejavnosti;
21.
LZM je ločeno zaračunljiv material;
22.
ministrstvo je Ministrstvo za zdravje;
23.
MoE NRV je mobilna enota nujnega reševalnega vozila v skladu s pravilnikom, ki določa službo nujne medicinske pomoči;
24.
MoE VUZ je mobilna enota v sestavi zdravnik in DMS za izvajanje intervencij NMP na terenu in ambulanti;
25.
MOE DZ je mobilna enota v sestavi zdravnik in tehnik zdravstvene nege za izvajanje neodložljivih zdravstvenih storitev na domu in ambulanti;
26.
NIJZ je Nacionalni inštitut za javno zdravje;
27.
NMP je nujna medicinska pomoč;
28.
nacionalna evidenca je evidenca vseh pacientov oziroma nosilcev bolezni, prizadetih zaradi bolezni, okvar in drugih motenj, za katere velja posebna pozornost na nacionalni ravni, kamor pa ne sodijo interne evidence izvajalcev. Naziv evidence, vsebino, namen, naziv upravljavca ter druge karakteristike so opredeljene v zakonu, ki ureja zbirke podatkov oziroma v drugih predpisih;
29.
nacionalni register bolezni je register vseh pacientov, prizadetih zaradi bolezni, okvar in drugih motenj, za katere velja posebna pozornost na nacionalni ravni. Naziv registra, vsebina, namen, naziv upravljavca in druge karakteristike nacionalnega registra so opredeljeni v zakonu, ki ureja zbirke podatkov v zdravstvu, oziroma v drugih predpisih;
30.
navodilo o beleženju in obračunavanju zdravstvenih storitev in izdanih materialov je navodilo, kjer so opisana pravila obračunavanja storitev in materialov po posameznih dejavnostih ter nabor podatkov, ki jih morajo izvajalci evidentirati za opravljene storitve ter pravila za pripravo in izstavljanje dokumentov za obračun, ki jih pripravi Zavod, in objavi na svoji spletni strani. Sestavni del navodila so šifranti za obračun zdravstvenih storitev;
31.
neakutna bolnišnična obravnava se izvaja po končani akutni bolnišnični obravnavi (končana diagnostika bolezenskega stanja, uvedena ustrezna terapija, zaključeno zdravljenje in določena rehabilitacija), ko zaradi zdravstvenega stanja ali socialnih razlogov ni možen odpust pacienta v domače okolje ali ni več možna nega v domačem okolju. Neakutna bolnišnična obravnava obsega podaljšano bolnišnično zdravljenje, zdravstveno nego in paliativno oskrbo;
32.
OZG je Osnovno zdravstvo Gorenjske;
33.
osebni zdravnik je izbrani osebni zdravnik kot skupni izraz za splošnega osebnega zdravnika, osebnega zobozdravnika, osebnega ginekologa in osebnega otroškega zdravnika, ki si ga zavarovana oseba izbere v skladu s Pravili obveznega zdravstvenega zavarovanja;
34.
pediater je zdravnik specialist pediatrije;
35.
podvrsta zdravstvene dejavnosti je vrsta zdravstvene dejavnosti, ki v pravilniku, ki določa vrste zdravstvene dejavnosti, sodi pod raven 2;
36.
prvi pregled je pregled, ki je namenjen opredelitvi novonastalega zdravstvenega stanja oziroma akutnega poslabšanja kroničnega zdravstvenega stanja in načrtovanju potrebnih preiskav in zdravljenja, vključno z morebitnim zdravljenjem, opravljenim neposredno po tem pregledu;
37.
pozitivna lista zdravil in živil je lista, na katero so razvrščena zdravila in živila, ki se prepisujejo na recept v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja;
38.
psiholog je zdravstveni sodelavec, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje poklica psiholog v zdravstveni dejavnosti;
39.
seznam A je seznam ampuliranih in drugih zdravil za ambulantno zdravljenje;
40.
seznam B je seznam bolnišničnih zdravil;
41.
socialni delavec je zdravstveni sodelavec, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje poklica socialni delavec v zdravstveni dejavnosti;
42.
SOUS je Skupnost organizacij za usposabljanje Slovenije;
43.
SVIT je državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki;
44.
TZN je tehnik zdravstvene nege;
45.
tim je opredeljen za enega nosilca programa posamezne vrste zdravstvene dejavnosti ali za storitev ter vključuje vrsto in število zdravstvenih delavcev in sodelavcev ter administrativno tehnični kader;
46.
UC je urgentni center;
47.
SUC je satelitski urgentni center;
48.
utež je storitev, izražena v relativnih enotah;
49.
visoka cena količnika je cena, ki se izračuna na podlagi načrtovanega celotnega prihodka za dejavnost dispanzerja za ženske in načrtovanega števila količnikov za storitve;
50.
VZD sta vrsta in podvrsta zdravstvene dejavnosti, ki v pravilniku, ki določa vrste zdravstvene dejavnosti, sodita pod raven 1 in 2;
51.
ZD je zdravstveni dom;
52.
zdravstvena storitev je storitev, ki jo določa zakon, ki ureja pacientove pravice;
53.
zobozdravnik je doktor dentalne medicine, ki izpolnjuje pogoje za samostojno opravljanje zdravniške službe v skladu z zakonom, ki ureja zdravniško službo;
54.
ZORA je državni presejalni program za odkrivanje predrakavih in zgodnjih rakavih sprememb na materničnem vratu;
55.
ZTM je Zavod Republike Slovenije za transfuzijsko medicino;
56.
ZVC je zdravstveno vzgojni center;
57.
Zavod je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije;
58.
živila so živila za posebne zdravstvene namene.
II. POGLAVJE
NAČRTOVANJE PROGRAMA STORITEV OBVEZNEGA ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA
1. oddelek Splošne usmeritve za načrtovanje vrste in količine programa
(1)
Izvajalec načrtuje program storitev po vrstah in podvrstah zdravstvene dejavnosti, razen v dejavnostih zobozdravstva za odrasle, zobozdravstva za mladino ter zobozdravstva za študente, kjer načrtuje program skupaj za podvrsti zdravstvene dejavnosti zdravljenje in protetika.
(2)
Količina programa, ki jo izvajalec načrtuje, je enaka planu iz pogodbe preteklega leta, povečana ali zmanjšana v skladu z določbami te uredbe.
2. oddelek Posebne usmeritve za načrtovanje in izvajanje programa
1. pododdelek Načrtovanje in izvajanje programa v dejavnostih, kjer si zavarovana oseba lahko izbere osebnega zdravnika
4. člen
(nadomestitev osebnega zdravnika)
(1)
Za dejavnosti, v katerih si zavarovana oseba lahko izbere osebnega zdravnika, javni zavod načrtuje število timov v višini plana iz pogodbe preteklega leta. V primeru prenehanja zaposlitve osebnega zdravnika mora javni zavod zagotoviti drugega zdravnika, sicer se mu program ustrezno zmanjša. Ko javni zavod zaposli novega osebnega zdravnika, se mu program ustrezno poveča. Javni zavod spremembo stanja zaposlitev in ordinacijskega časa sporoči Zavodu ob nastanku oziroma najkasneje v roku pet dni od spremembe.
(2)
Povečanje oziroma zmanjšanje programa se izvede na podlagi pisnega obvestila javnega zavoda Zavodu o zaposlitvi novega osebnega zdravnika s prvim dnem v mesecu, ki sledi mesecu, ko Zavod prejme obvestilo, brez sklenitve aneksa k pogodbi.
2. pododdelek Program otroškega in šolskega dispanzerja, splošne in družinske medicine ter antikoagulantne ambulante na primarni ravni
5. člen
(program otroškega in šolskega dispanzerja)
(1)
Izvajalec program dispanzerja za otroke in šolarje načrtuje za program kurative in preventive. Program kurative načrtuje v obsegu 75 % tima in program preventive v obsegu 25 % tima. Delež je vezan na zdravnika, ki je izbrani osebni zdravnik. Če izbrani osebni zdravnik ne izvaja preventive, je njegov program kurative določen za 100 % tima.
(2)
Javni zavod količino programa za preventivo načrtuje najmanj v višini plana iz pogodbe preteklega leta in največ v višini realizacije preteklega leta.
(3)
Koncesionar, ki ima v koncesijski pogodbi opredeljeno razmerje med programom kurative in programom preventive, program načrtuje v skladu s koncesijsko pogodbo.
6. člen
(program otroškega in šolskega dispanzerja v drugih zavodih)
ZD Koper zagotavlja program kurative dispanzerja za otroke in šolarje v Mladinskem zdravilišču in letovišču Rdečega križa Slovenije Debeli rtič, ZD Ajdovščina pa v CIRIUS Vipava.
(1)
Javni zavod, ki nima zmanjšanega program splošne in družinske medicine na podlagi prvega odstavka 4. člena te uredbe in ki ima s seznamom ministrstva dodeljen program splošne ambulante - dodatna ambulanta, ob pridobitvi novih zdravnikov v pogodbi z Zavodom dogovori dodatne time za program splošne in družinske medicine največ do obsega dodeljenega programa splošne ambulante - dodatna ambulanta tako, da najprej zmanjša obseg že vzpostavljenega programa splošne ambulante - dodatna ambulanta. O spremembi programa splošne ambulante - dodatna ambulanta izvajalec obvesti ministrstvo.
(2)
Javni zavod lahko za izvajanje programa splošne in družinske medicine, otroškega in šolskega dispanzerja ter dispanzerja za ženske zaposli in v pogodbi z Zavodom dogovori dodatni tim, če presega število glavarinskih količnikov iz opredeljenih zavarovanih oseb glede na pogodbeno dogovorjene time in normativ iz Priloge 1 te uredbe. Za program splošne in družinske medicine javni zavod najprej vzpostavi dodatni tim v skladu s prejšnjim odstavkom in nato v skladu s tem odstavkom.
(3)
Število glavarinskih količnikov za program splošne in družinske medicine ter otroškega in šolskega dispanzerja se ugotavlja na prvi dan v mesecu, za program dispanzerja za ženske pa na dogovorjene presečne datume iz 177. člena te uredbe.
(4)
Ob zaposlitvi dodatnega tima javni zavod Zavodu sporoči ime in priimek novega nosilca programa in njegov ordinacijski čas, pri čemer javni zavod ni upravičen do uveljavljanja prehodnega obdobja dveh let za financiranje dodatnega tima v višini 80 % kalkulacije iz Priloge 1 te uredbe.
8. člen
(ambulanta specializanta družinske medicine ter otroškega in šolskega dispanzerja)
(1)
Za povečanje dostopnosti do osebnega splošnega zdravnika lahko izvajalec v dejavnosti družinske medicine kot nosilca ambulante specializanta družinske medicine prijavi vsakega specializanta družinske medicine v zadnjem letniku specializacije, ob izpolnjevanju vseh pogojev, ki jih določa zakon, ki ureja zdravniško službo in vzpostavi ustrezen tim. Izvajalec za vzpostavitev ambulante specializanta družinske medicine Zavodu posreduje:
-
ime in priimek specializanta,
-
datum začetka vzpostavitve ambulante,
-
predvideni datum zaključka specializacije.
(2)
V otroškem in šolskem dispanzerju lahko izvajalec kot nosilca te dejavnosti prijavi tudi specializanta pediatrije v zadnjem letniku specializacije, ob izpolnjevanju vseh pogojev, ki jih določa zakon, ki ureja zdravniško službo. V primeru iz prejšnjega stavka se zahtevek za povračilo stroškov specializacije, ki jih izvajalec v skladu z zakonom, ki ureja zdravniško službo, pridobi iz proračuna za tega specializanta, zmanjša za delež prijave specializanta kot nosilca programa otroškega in šolskega dispanzerja.
9. člen
(program splošne in družinske medicine v socialno varstvenem zavodu)
(1)
Javni zavod program splošne in družinske medicine, ki se izvaja v socialno varstvenem zavodu, načrtuje na podlagi zmnožka števila postelj iz Priloge 12 te uredbe, in pet ur dela tima na posteljo na leto, pri čemer je 1.250 ur letno en tim.
(2)
Izvajalec programa in socialno varstveni zavod s posebnim dogovorom natančneje uredita izvajanje tega programa.
(3)
Če javni zavod programa ne zagotavlja v pogodbeni količini ali ne sklene dogovora o izvajanju programa s socialno varstvenim zavodom, lahko socialno varstveni zavod Zavodu predlaga sklenitev pogodbe z drugim javnim zavodom splošne in družinske medicine. V tem primeru se javnemu zavodu, ki bi sicer moral zagotoviti program splošne in družinske medicine v socialno varstvenem zavodu, ta program odšteje od dogovorjenega programa.
(4)
Ob ustanovitvi novega socialno varstvenega zavoda ali ob povečanju programa obstoječih zmogljivosti se izvajalcu, ki v tem socialno varstvenem zavodu zagotavlja program splošne in družinske medicine, program poveča, v skladu s prvim odstavkom tega člena.
10. člen
(program splošne in družinske medicine v Domu na Krasu)
Program splošne in družinske medicine v Domu na Krasu, ki ga izvaja ZD Sežana, se zaradi potreb po dodatni psihiatrični obravnavi stanovalcev v dogovorjenem deležu prestrukturira v program psihiatrija v ZD Sežana.
11. člen
(preventivni pregledi registriranih športnikov)
(1)
Preventivne preglede registriranih športnikov lahko izvajajo zdravniki s seznama, ki je objavljen na spletni strani programa ZDAJ.
(2)
Zdravstveni domovi v okviru programa medicine dela, prometa in športa, ki imajo zaposlene zdravnike specialiste medicine dela, prometa in športa, načrtujejo za preventivne preglede registriranih športnikov najmanj 0,10 tima iz Priloge 1 te uredbe (VZD 301 258).
12. člen
(program antikoagulantne ambulante)
Količino programa javni zavod načrtuje najmanj v višini plana iz pogodbe preteklega leta in največ v višini realizacije preteklega leta.
3. pododdelek Dispanzer za ženske
13. člen
(program dispanzerja za ženske)
(1)
Izvajalec načrtuje letni plan količnikov iz obiskov za zgodnje odkrivanje raka materničnega vratu (program ZORA) na podlagi opredeljenih zavarovanih žensk na aktivnega zdravnika in največ dve leti na neaktivnega zdravnika, na dan 30. 11. preteklega leta. Letni plan količnikov se izračuna kot zmnožek ene tretjine opredeljenih zavarovanih žensk v starostnem obdobju od 20 do 64 let in relativne vrednosti odvzema brisa na malignost iz preventivnega namena.
(2)
Sestavni del programa dispanzerja za ženske so tudi storitve ultrazvoka. Izvajalec, ki teh storitev ne opravlja sam, storitve ultrazvoka naroča pri drugem izvajalcu in kot naročnik tudi plača storitev.
(3)
V dispanzerju za ženske lahko izvajalec za povečanje programa kot nosilca te dejavnosti prijavi tudi specializanta ginekologije in porodništva v zadnjem letniku specializacije, ob izpolnjevanju vseh pogojev, ki jih določa zakon, ki ureja zdravniško službo. Zahtevek za povračilo stroškov dela s strani proračuna za tega specializanta se zmanjša za delež prijave kot nosilca dispanzerja za ženske.
4. pododdelek Farmacevtsko svetovanje
14. člen
(program farmacevtskega svetovanja)
(1)
Zdravniki splošne in družinske medicine ter specialistične zunajbolnišnične dejavnosti v program farmacevtskega svetovanja napotujejo zavarovane osebe:
-
s težavami, povezanimi z zdravili,
-
s terapevtsko rezistentno boleznijo,
-
pred uvedbo zdravil z visokim tveganjem za součinkovanje.
(2)
Program lahko pridobijo ZD in bolnišnice, ki za izvajanje tega programa pridobijo specialista klinične ali lekarniške farmacije z veljavno licenco in pridobljeno kompetenco za izvajanje storitve farmakoterapijskega pregleda.
(3)
Zdravnik z delovnim nalogom v program farmacevtskega svetovanja napotuje v zdravstveni zavod, v katerem dela. Če zdravstveni zavod programa ne izvaja, lahko zdravnik zavarovano osebo napoti k drugemu izvajalcu.
(4)
Seznam oseb, ki lahko opravljajo delo v programu farmacevtskega svetovanja, vodi Lekarniška zbornica Slovenije, ki ga ob vsaki spremembi pošlje Zavodu. Nabor podatkov za seznam določi Zavod. Zavod pa ga objavi na svojih spletnih straneh.
(5)
Javni zavod, ki ima sklenjeno pogodbo za izvajanje programa farmacevtskega svetovanja, organizira ambulanto za program farmacevtskega svetovanja za izvajanje farmakoterapijskih pregledov najmanj enkrat tedensko, če ima v pogodbi dogovorjeno 0,20 tima oziroma sorazmerno več ali manj, ob večjem ali manjšem pogodbeno dogovorjenem timu, v okviru delovnih dni ter z upoštevanjem delovnega časa.
(6)
V okviru programa farmacevtskega svetovanja se lahko izdela osebna kartica zdravila (OKZ), ki se prenese v CRPP in se ob izpolnjevanju meril vključi v brezšivno skrb.
5. pododdelek Fizioterapija
(1)
Izvajalec načrtuje specialne fizioterapevtske obravnave ločeno od ostalega programa fizioterapije. Specialne fizioterapevtske obravnave lahko načrtuje, če ima zaposlenega fizioterapevta, ki je na podlagi predhodnega mnenja Razširjenega strokovnega kolegija za fizioterapijo vpisan v seznam izvajalcev za specialne fizioterapevtske obravnave. Seznam iz prejšnjega stavka objavi Zavod na svoji spletni strani.
(2)
Javni zavod načrtuje količino programa fizioterapije in specialnih fizioterapevtskih obravnav najmanj v višini plana iz pogodbe preteklega leta in največ v višini realizacije preteklega leta. V primeru prestrukturiranja ali povečanja programa javni zavod za novega fizioterapevta, ki bo izvajal specialne fizioterapevtske obravnave, načrtuje 100 specialnih fizioterapevtskih obiskov letno.
6. pododdelek Patronažna zdravstvena nega
16. člen
(program patronažne zdravstvene nege)
(1)
Javni zavod načrtuje število timov in količino programa v dejavnosti patronažne zdravstvene nege po izobrazbeni strukturi nosilca programa (diplomirana medicinska sestra ali tehnik zdravstvene nege).
(2)
Izvajalec načrtuje količino programa tako, da za en tim načrtuje 1.350 storitev na leto.
(3)
Javni zavod posebej načrtuje število storitev za asistirano peritonealno dializo, in sicer najmanj v višini plana iz pogodbe preteklega leta in največ v višini realizacije preteklega leta.
(4)
Izvajalci patronažne zdravstvene nege posebej načrtujejo sredstva za sodobne obloge za oskrbo kroničnih ran v višini 4.950 eurov na tim letno.
17. člen
(patronažna zdravstvena nega v oskrbovanih stanovanjih)
Patronažno zdravstveno nego v oskrbovanih stanovanjih lahko izvaja javni zavod, ki ima to dejavnost opredeljeno v ustanovitvenem aktu, ali koncesionar za izvajanje zdravstvene nege na domu oziroma patronažne zdravstvene nege.
7. pododdelek Centri za duševno zdravje, dispanzer za mentalno zdravje, centri za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog
18. člen
(program centrov za duševno zdravje)
(1)
Center za duševno zdravje otrok in mladostnikov (v nadaljnjem besedilu: CDZOM) sestavlja en tim, Center za duševno zdravje odraslih (v nadaljnjem besedilu: CDZO) pa dva tima, in sicer tim za ambulantno obravnavo in tim za skupnostno psihiatrično obravnavo.
(2)
Po vzpostavitvi programa CDZOM oziroma CDZO se ZD na regionalnem območju, ki ga pokriva CDZOM oziroma CDZO, poveča program patronažne zdravstvene nege za dva tima.
(1)
CDZOM se vzpostavi postopoma, v skladu z razpoložljivostjo kadra, do obsega standarda za tim iz Priloge 1 te uredbe.
(2)
Pogoj za začetek financiranja programa CDZOM je zaposlitev nosilca programa, ki je zdravnik specialist otroške in mladostniške psihiatrije, v polovičnem obsegu polnega delovnega časa ali zaposlitev specialista klinične psihologije za polni delovni čas. Izjemoma je lahko v CDZOM, kjer v treh poskusih niso uspeli pridobiti nosilca programa v zahtevanem obsegu in ob pozitivnem mnenju NIJZ, nosilec programa specialist klinične psihologije v polovičnem obsegu polnega delovnega časa, pri čemer ta specialist klinične psihologije ne more biti hkratni nosilec programa dveh timov CDZOM.
(3)
Minimalna kadrovska sestava tima CDZOM obsega:
1.
enega zdravnika specialista otroške in mladostniške psihiatrije, zaposlenega za polovični delovni čas ali specialista klinične psihologije za polni delovni čas ali specialista klinične psihologije za polovični delovni čas ob pozitivnem mnenju NIJZ,
3.
enega specialnega in rehabilitacijskega pedagoga ali enega delovnega terapevta ali dva logopeda,
4.
eno DMS ali enega tehnika zdravstvene nege,
5.
eno DMS ali enega tehnika zdravstvene nege,
6.
administrativno tehnični kader v skladu s šestim odstavkom 69. člena te uredbe.
(4)
Javni zavod minimalno kadrovsko sestavo tima iz prejšnjega odstavka zagotovi v 12 mesecih od zaposlitve nosilca programa CDZOM.
(1)
CDZO se vzpostavi postopoma, v skladu z razpoložljivostjo kadra, do obsega standarda za ambulantno obravnavno in skupnostno psihiatrično obravnavo iz Priloge 1 te uredbe.
(2)
Pogoj za začetek financiranja programa ambulantne obravnave CDZO je zaposlitev nosilca programa, ki je zdravnik specialist psihiatrije, v polovičnem obsegu polnega delovnega časa ali zaposlitev specialista klinične psihologije za polni delovni čas. V primeru, kadar je nosilec programa specialist klinične psihologije, je treba zagotoviti redno vključevanje zdravnika specialista psihiatrije v program ambulantne obravnave CDZO vsaj v obsegu 20 % polnega delovnega časa.
(3)
Minimalna kadrovska sestava tima programa ambulantne obravnave CDZO obsega:
-
enega zdravnika specialista psihiatrije, zaposlenega v polovičnem obsegu polnega delovnega časa ali specialista klinične psihologije za polni delovni čas in enega zdravnika specialista psihiatrije v obsegu 20 % polnega delovnega časa,
-
eno DMS ali enega tehnika zdravstvene nege,
-
enega socialnega delavca, zaposlenega v polovičnem obsegu polnega delovnega časa,
-
administrativno tehnični kader v skladu s šestim odstavkom 69. člena te uredbe.
(4)
Javni zavod minimalno kadrovsko sestavo tima iz prejšnjega odstavka zagotovi v 12 mesecih od zaposlitve nosilca programa iz drugega odstavka tega člena.
(5)
Pogoj za začetek financiranja programa skupnostna psihiatrična obravnava v okviru CDZO je zaposlitev nosilca programa, ki je zdravnik specialist psihiatrije, v polovičnem obsegu polnega delovnega časa.
(6)
Minimalna kadrovska sestava tima programa skupnostne psihiatrične obravnave v okviru CDZO obsega:
1.
enega zdravnika specialista psihiatrije, zaposlenega v polovičnem obsegu polnega delovnega časa,
2.
enega delovnega terapevta,
4.
enega socialnega delavca, zaposlenega v polovičnem obsegu polnega delovnega časa,
6.
administrativno tehnični kader v skladu s šestim odstavkom 69. člena te uredbe.
(7)
Javni zavod minimalno kadrovsko sestavo tima iz prejšnjega odstavka zagotovi v 12 mesecih od zaposlitve nosilca programa iz petega odstavka tega člena.
(8)
Javni zavod minimalno kadrovsko sestavo tima iz prejšnjega odstavka zagotovi v 12 mesecih od zaposlitve nosilca programa iz petega odstavka tega člena.
(9)
Če je v skupnostni psihiatrični obravnavi v okviru CDZO zaposlen specializant klinične psihologe, za katerega strošek dela krije proračun, se zahtevek za povračilo stroškov dela s strani proračuna za tega specializanta zmanjša za delež prijave zaposlitve na mestu psihologa v skupnostni psihiatrični obravnavi v okviru CDZO.
21. člen
(vključitev obstoječih programov v CDZOM in CDZO)
(1)
Ob vzpostavitvi CDZOM oziroma CDZO se obstoječi program javnega zavoda s področja psihiatrije, pedopsihiatrije, klinične psihologije in dispanzerja za mentalno zdravje do obsega standarda iz Priloge 1 te uredbe vključijo v program CDZOM in CDZO.
(2)
Pri OZG Kranj in ZD Ljubljana se vključitev programov iz prejšnjega odstavka izvede v okviru ZD, vključenih v OZG Kranj, in enot ZD Ljubljana.
22. člen
(program dispanzerja za mentalno zdravje)
(1)
Nosilec dejavnosti dispanzerja za mentalno zdravje je psiholog, specialni in rehabilitacijski pedagog ali logoped.
(2)
Ne glede na prejšnji odstavek je nosilec dispanzerja za mentalno zdravje v Območni enoti Kranj ortopedagog, v Območni enoti Ljubljana pa za tri time specialist pedagog.
23. člen
(program razvojne ambulante z vključenim centrom za zgodnjo obravnavo)
Javni zavod količino programa načrtuje najmanj v višini plana iz pogodbe preteklega leta in največ v višini realizacije preteklega leta.
24. člen
(program centra za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog)
Program je določen v številu timov in je na ravni države enak planu iz pogodbe preteklega leta, po izvajalcih pa je določen v Prilogi 18 te uredbe.
8. pododdelek Zdravstvena vzgoja
25. člen
(program zdravstvene vzgoje za otroke, šolarje in študente, šola za starše ter reproduktivno zdravstveno varstvo žensk)
(1)
Načrtovano letno število ur efektivnega dela za izvajanje in pripravo vsebin zdravstvene vzgoje znaša 1.400 ur na nosilca tima zdravstvene vzgoje.
(2)
Izvajalci v okviru programa zdravstvene vzgoje opravljajo tudi program šole za starše.
(3)
Če šolo za starše na posameznem območju opravlja izvajalec, ki ne izvaja programa zdravstvene vzgoje, se ta program določi na podlagi kalkulacije iz Priloge 1 te uredbe (E0254) in načrtovanega števila delavnic.
(4)
Izvajalec zdravstvene vzgoje nameni najmanj 40 % letnega obsega ur efektivnega dela za izvajanje zdravstvene vzgoje in največ 60 % za ostale aktivnosti povezane s programom, kot so organizacija, priprava in prevoz.
Plan zdravstveno vzgojnih delavnic je določen v Prilogi 14 te uredbe.
27. člen
(zmanjšanje tveganega pitja alkohola)
Izvajalec, ki v skladu s pravilnikom, ki ureja izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni, zagotavlja preventivni program, načrtuje dve individualni svetovanji za zmanjšanje tveganega pitja alkohola na leto.
9. pododdelek Državna preventivna programa SVIT in DORA
(1)
NIJZ enkrat letno, do 15. februarja, seznani Zavod in izvajalce z ažurnim seznamom pooblaščenih centrov za izvajanje programa SVIT, s katerimi Zavod sklene pogodbo.
(2)
Količina programa, ki jo javni zavod načrtuje za program SVIT, je enaka realizaciji v preteklem letu, v primeru novega izvajalca, ki je javni zavod, načrtovano količino programa predlaga javni zavod.
(3)
Bolnišnične skrining kolonoskopije so sestavni del rednega programa akutne bolnišnične obravnave in jih izvajalec ne načrtuje posebej.
(1)
Količina programa, ki jo javni zavod načrtuje za program DORA, je enaka realizaciji v preteklem letu.
(2)
V obdobju 2025/2026 se izvaja pilotni projekt za povečanje programa DORA na ženske v starostni skupini 45 do 49 let in 70 do 74 let tako, da bo v program DORA iz teh dveh starostnih skupin vključenih 2000 žensk. Na podlagi odzivnosti in potreb po dodatni diagnostiki v teh starostnih skupinah bodo ocenjene potrebne dodatne zmogljivosti za povečanje programa na celotno populacijo žensk v teh starostnih skupinah.
10. pododdelek Dežurstvo v osnovni zdravstveni dejavnosti, nujna medicinska pomoč in reševalni prevozi
(1)
Dežurna služba se izvaja:
-
ob delavnikih od 20. do 7. ure naslednjega dne,
-
ob vikendih od petka od 20. ure do ponedeljka do 7. ure.
(2)
Ne glede na prejšnji odstavek se dežurna služba v zobozdravstveni dejavnosti pri izvajalcih izvaja ob sobotah, nedeljah in praznikih na lokacijah in v ordinacijskem času:
-
Ljubljana od 8. do 13. ure,
-
Celje, Kranj in Maribor od 8. do 13. ure,
-
Koper, Slovenj Gradec, Murska Sobota, Nova Gorica in Novo mesto od 8. do 12. ure.
(3)
K ordinacijskemu času iz prvega in drugega odstavka tega člena se izvajalcu prizna ena ura za pripravo na delo.
(4)
Dežurna služba se zagotavlja pri izvajalcu službe NMP in se izvaja v ambulanti ZD, SUC in v UC, v skladu z obsegom določenim v Prilogi 14 te uredbe.
(5)
Odškodninsko odgovornost v primeru škodnega dogodka nosi organizator dežurne službe.
Zdravstveno ekipo za helikoptersko enoto NMP zagotavlja OZG Kranj in ZD Maribor, ekipo za sekundarne helikopterske prevoze pa zagotavlja Univerzitetni klinični center (v nadaljnjem besedilu: UKC) Ljubljana.
(1)
Program NMP z dežurno službo je določen v Prilogi 14 te uredbe.
(2)
Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko javni zavodi, na podlagi predhodnega soglasja ministrstva in v okviru finančnih sredstev iz te uredbe, izvajanje programa NMP začasno prilagodijo na svoji lokaciji, ali pa v skladu z usmeritvami ministrstva sklenejo s sosednjim javnim zavodom sporazum o zagotavljanju skupnega dežurnega mesta pri izvajanju službe NMP. Javni zavodi so po prejemu soglasja ministrstva o tem dolžni obvestiti Zavod.
33. člen
(zagotavljanje NMP na območju Zavoda, Območna enota Celje, izpostave Celje, Laško, in Žalec)
(1)
Splošna bolnišnica Celje zagotavlja NMP z 1,50 tima MoE VUZ in 3,50 timov MoE NRV za prebivalce izpostav Celje, Laško in Žalec ter delovanje programa DS1 v Enoti za hitre preglede UC Celje.
(2)
Za zagotavljanje NMP iz prejšnjega odstavka, vključno z dežurno službo, se po razporedu, ki ga določi Splošna bolnišnica Celje, vključujejo zdravniki ZD Celje in koncesionarji z območja občin Celje, Dobrna, Štore in Vojnik ter v nočnem času zdravniki ZD Laško in koncesionarji z območja občin Laško in Radeče.
(3)
Splošna bolnišnica Celje za zagotavljanje delovanja pediatrične urgentne službe (v nadaljnjem besedilu: PUC) načrtuje en tim "PUC - Pediatrična urgentna ambulanta". V delovanje PUC se vključujejo pediatri iz območne enote Zavoda v Celju.
34. člen
(zagotavljanje NMP na območju Zavoda, Območna enota Koper, izpostave Koper, Izola in Piran)
(1)
Za prebivalce izpostav Koper, Izola in Piran, NMP zagotavlja UC v Splošni bolnišnici Izola in ekipe NMP ZD Koper, ZD Izola in ZD Piran, v skladu s Prilogo 14 te uredbe.
(2)
Delovanje enote za hitre preglede v UC v rednem delovnem času zagotavlja Splošna bolnišnica Izola, v dežurni službi pa ZD Koper, ZD Izola in ZD Piran s timi iz Priloge 14 te uredbe, ki vključujejo:
-
dve dežurni ekipi v času dežurstva,
-
eno dodatno dežurno ekipo pediatra ob sobotah, nedeljah in praznikih med 8. in 18. uro,
-
eno dodatno dežurno ekipo v poletnem času in ob praznikih, skupaj 102 dni letno na lokaciji ZD Piran v Luciji med 7. in 22. uro, ki vključuje tudi reševalno vozilo z reševalcem,
-
zdravstveni kader za izvajanje koordinacije.
35. člen
(zagotavljanje NMP na območju mestne občine Ljubljana)
(1)
Za izvajanje NMP z dežurno službo na območju mestne občine Ljubljana ZD Ljubljana načrtuje:
-
1 tim MoE DZ- neodložljivi hišni obiski,
-
2,50 tima enote za hitre preglede v rednem delovnem času,
-
1,50 tima triaže in sprejema,
-
0,80 tima UC - enota za bolezni.
(2)
Za izvajanje programa NMP UKC Ljubljana načrtuje
-
1 tim motornega kolesa,
-
izvajanje helikopterske NMP in dispečerske službe zdravstva v višini pogodbe iz preteklega leta.
36. člen
(program nenujnih reševalnih prevozov)
Količino programa nenujnih reševalnih prevozov s spremljevalcem in sanitetnih prevozov javni zavod načrtuje v višini realizacije preteklega leta.
11. pododdelek Zobozdravstvena dejavnost
37. člen
(program čeljustne in zobne ortopedije)
(1)
Količino programa čeljustne in zobne ortopedije javni zavod načrtuje najmanj v višini plana iz pogodbe preteklega leta in največ v višini realizacije preteklega leta.
(2)
V dejavnosti čeljustne in zobne ortopedije (v nadaljnjem besedilu: ortodontija) izvajalec načrtuje vključitev najmanj 60 dodatnih zavarovanih oseb v ortodontsko zdravljenje in najmanj 90 prvih pregledov, šifra storitve 01008 in 01008-02, preračunano na en tim.
(1)
Načrtovano letno število ur efektivnega dela na enega nosilca tima za izvajanje in pripravo vsebin vzgoje za ustno zdravje znaša 1.400 ur.
(2)
Izvajalec vzgoje za ustno zdravje realizira najmanj 40 % letnega obsega efektivnega dela iz ur za izvajanje vzgoje za ustno zdravje in največ 60 % letnega obsega efektivnega dela iz ur za pripravo (npr. organizacija, čas za prevoz, čas za pripravo, vabljenje).
12. pododdelek Dejavnost Nacionalnega inštituta za javno zdravje
(1)
Program ugotavljanja in obvladovanja nalezljivih bolezni se načrtuje v obsegu, in sicer:
+---------------------------------------+--------------------+
|Območna enota Zavoda (izvajalec) |Število timov |
+---------------------------------------+--------------------+
|program NIJZ - OE Celje |1,95 |
+---------------------------------------+--------------------+
|program NIJZ - OE Koper |0,91 |
+---------------------------------------+--------------------+
|program NIJZ - OE Kranj |1,29 |
+---------------------------------------+--------------------+
|program NIJZ - OE Ljubljana |3,93 |
+---------------------------------------+--------------------+
|program NIJZ - OE Maribor |2,09 |
+---------------------------------------+--------------------+
|program NIJZ - OE Murska Sobota |0,81 |
+---------------------------------------+--------------------+
|program NIJZ - OE Nova Gorica |0,67 |
+---------------------------------------+--------------------+
|program NIJZ - OE Novo mesto |0,88 |
+---------------------------------------+--------------------+
|program NIJZ - OE Ravne na Koroškem |0,48 |
+---------------------------------------+--------------------+
|Skupaj |13,01 |
+---------------------------------------+--------------------+
(2)
NIJZ program nabave in distribucije cepiv načrtuje v skladu s sprejetim letnim programom cepljenja in zaščite z zdravili ter v sklopu tega programa zagotavlja odgovorne osebe, ki na cepilnem mestu skrbijo za sprejem, shranjevanje, izdajo in transport zdravil ter pregled dokumentacije, ki omogoča sledljivost zdravil.
(3)
Distribucija cepiv iz prejšnjega odstavka vključuje:
-
zagotovitev sistema sledenja serije,
-
zagotovitev hitrega odpoklica serije,
-
zagotovitev stalnih evidenc o zalogah in razdeljenih cepivih,
-
vodenje podatkov o nepravilnem transportu in shranjevanju, uporabi in ostalih podatkov za varno uporabo cepiv.
(4)
NIJZ zagotavlja stalno pripravljenost zdravnika specialista s področja epidemiologije in v ta namen načrtuje sredstva v višini 192.753,63 eura v cenah za januar 2026. Sredstva se valorizirajo po enaki metodologiji kot materialni stroški, ki so vračunani v programe storitev.
(5)
NIJZ program priprave, koordiniranja, vodenja in evalvacije programov vzgoje za zdravje otrok in mladostnikov, vzgoje za ustno zdravje, priprave na porod in starševstvo oziroma šole za starše, zdravstvene vzgoje za odrasle in preventivnih programov, ki se izvajajo v okviru primarne zdravstvene dejavnosti, načrtuje v številu timov iz razpredelnice, in sicer:
+----------------------------------------+-----------------+
|Izvajalec glede na območno enoto Zavoda |Število timov |
+----------------------------------------+-----------------+
|program NIJZ - OE Celje |3,00 |
+----------------------------------------+-----------------+
|program NIJZ - OE Koper |2,00 |
+----------------------------------------+-----------------+
|program NIJZ - OE Kranj |2,00 |
+----------------------------------------+-----------------+
|program NIJZ - OE Ljubljana |5,00 |
+----------------------------------------+-----------------+
|program NIJZ - OE Maribor |3,00 |
+----------------------------------------+-----------------+
|program NIJZ - OE Murska Sobota |1,80 |
+----------------------------------------+-----------------+
|program NIJZ - OE Nova Gorica |1,00 |
+----------------------------------------+-----------------+
|program NIJZ - OE Novo mesto |1,80 |
+----------------------------------------+-----------------+
|program NIJZ - OE Ravne na Koroškem |1,00 |
+----------------------------------------+-----------------+
|Skupaj |20,60 |
+----------------------------------------+-----------------+
(6)
NIJZ je nosilec koordinacije in vodenja programa preventive srčno-žilnih in drugih kroničnih bolezni v osnovnem zdravstvu ter spremljanja dejavnikov tveganja in ogroženosti za srčno-žilne bolezni. Sredstva za izvajanje programa so opredeljena v Prilogi 1 te uredbe. Sredstva NIJZ nakazuje redno v trimesečjih tistim koordinatorjem, ki delo opravljajo v obsegu dva dni na mesec in o tem poročajo. Preostala sredstva se porabijo za nacionalno vodenje in koordiniranje programa ter spremljanje podatkov o dejavnikih tveganja in ogroženosti za srčno-žilne bolezni.
(7)
Delo regijskih koordinatorjev se opravlja izven rednega delovnega časa.
(8)
NIJZ se za koordinacijo, strokovno podporo pri implementaciji, spremljanju in evalviranju programa Skupaj za zdravje, za zagotavljanje stroškov kadra in materialne stroške zagotovi 277.855 eurov.
(9)
NIJZ se za program zmanjševanja škode uporabe prepovedanih drog zagotovi 240.181 eurov.
(10)
NIJZ se za koordinacijo in upravljanje implementacije CZDOM in CZDO zagotovi 489.616 eurov. NIJZ v sodelovanju z ministrstvom spremlja realizacijo programa CDZOM in CDZO in na spletnih straneh NIJZ objavlja poročila.
(11)
NIJZ se za zagotavljanje podpornih zdravstveno-vzgojnih gradiv zagotovi 218.436 eurov.
(12)
NIJZ se za širitev mentorske mreže edukatorjev-mentorjev za podporo izvajalcem nemedikamentoznih obravnav na področju sladkorne bolezni tipa 2 v ZVC za povezovanje med primarno in sekundarno ravnjo zdravstvene dejavnosti zagotovi 8.613 eurov.
(13)
NIJZ se za razvojno-implementacijski tim za implementacijo nemedikamentoznih obravnav za zmanjševanje tveganega in škodljivega pitja alkohola v 61 ZD zagotovi 541.592 eurov.
(14)
NIJZ se za razvojno-implementacijski tim za upravljanje programa ZDAJ za otroke, mladostnike in študente zagotovi 693.000 eurov.
(15)
NIJZ se za razvojno-implementacijski tim integriranih centrov za krepitev zdravja (programi za krepitev zdravja in pogovornih ur odrasle populacije, otrok in mladostnikov, aktivnosti krepitve zdravja v lokalnih skupnostih, vodenje iCKZ, zdravstveno vzgojo projektnega učenja mladih odraslih in v mladinskih centrih ter varno vadbo za nosečnice), podpore njihovemu delovanju ter zagotavljanju kakovosti preventivnih obravnav in obravnav za krepitev zdravja v centrih za krepitev zdravja zdravja zagotovi 151.729 eurov.
(16)
NIJZ načrtuje najmanj po eno cepljenje v ambulantah NIJZ za cepljenja proti gripi, oslovskemu kašlju nosečnic, cepljenju proti COVID-19 in respiratornemu sinicijskemu virusu, cepljenju proti pnevmokoknim okužbam in cepljenje proti pasavcu.
13. pododdelek Zdravstveno varstvo obsojencev in pripornikov
40. člen
(zdravstveno varstvo obsojencev in pripornikov)
Izvajalec zagotavlja zdravstveno varstvo obsojencev in pripornikov v ambulanti zavoda za prestajanje kazni zapora, v obsegu in času, ki je določen v Prilogi 4 te uredbe. V preostalem času zdravstveno varstvo obsojencev in pripornikov zagotavljajo na klic, s hišnim obiskom ali na lokaciji ZD.
14. pododdelek Specialistična zunajbolnišnična dejavnost
41. člen
(programi, ki jih javni zavodi načrtujejo na podlagi realizacije v preteklem letu)
(1)
Javni zavodi načrtujejo količino programa najmanj v višini plana iz pogodbe preteklega leta in največ v višini realizacije v preteklem letu za programe:
-
nefrologija - žilni pristopi za hemodializo (VZD 216 264, šifre storitve od E0848 do E0857),
-
radioterapevtske storitve (VZD 221 230),
-
onkologija (VZD 210 219),
-
diagnostične storitve molekularne genetike v specialistični zunajbolnišnični dejavnosti onkologije iz Priloge 1 te uredbe (VZD 210 219),
-
pedopsihiatrija (VZD 224 242, šifra storitve Z0030),
-
pediatrija (VZD 227 237, šifra storitve Z0030),
-
dihalni testi (VZD 205 208, šifra storitve E0339),
-
internistika - urgentna ambulanta (VZD 238 255, šifra storitve Z0030),
-
kirurgija - urgentna ambulanta (VZD 238 256, šifra storitve Z0030),
-
infektologija - urgentna ambulanta (VZD 238 261, šifra storitve Z0030),
-
nevrologija - urgentna ambulanta (VZD 238 262, šifra storitve Z0030),
-
medikamentozni splavi (VZD 206 209, šifra storitve E0301),
-
amniocinteza (VZD 206 263, šifra storitve E0300),
-
diagnostična histeroskopija (VZD 206 209, šifra storitve E0302),
-
histeroskopska operacija (VZD 206 209, šifra storitve E0303),
-
biopsija horionskih resic, kordocinteza (VZD 206 263, šifra storitve E0299),
-
zdravljenje starostne degeneracije makule in diabetičnega makularnega edema (VZD 220 229, šifra storitve E0304),
-
priprava in apliciranje zdravil s seznama A in B (Priloga 1 te uredbe),
-
izrezanje bazalnoceličnega in skvamoznega karcinoma kože in malignega melanoma (VZD 234 251 in 220 229, šifra storitve E0434),
-
izrezanje benigne tvorbe kože in podkožnega tkiva/destrukcija benigne kožne tvorbe (brez kiretaže) (VZD 206 209, 220 229 in 234 251, šifra storitve E0433, VZD 203 206, šifra storitve DERR02),
-
ekscizija malignega tumorja kože (VZD 203 206, šifra storitve DERR01),
-
ambulantna kardiološka rehabilitacija (VZD 211 276),
-
diagnostične storitve hematologije iz Priloge 1 te uredbe za izbiro in izvajanje najustreznejšega zdravljenja malignih krvnih bolezni (VZD 207 213),
-
pregledi iz Priloge 1 te uredbe, ki se nanašajo na zdravljenje pacientov s HIV okužbo (VZD 208 214),
-
storitve iz Priloge 1 te uredbe za program nevromodulacije (VZD 204 205, šifre storitev E0565-E0567, E0719-E0722, E0738, E0739),
-
računalniško podprta vadba hoje (VZD 204 205, šifra storitve E0449),
-
diagnostična obravnava težavnega poteka bolezni dihal, obravnava pacienta po presaditvi pljuč, letni pregled pacienta s cistično fibrozo, kontrolni pregled pacienta s cistično fibrozo v dejavnosti pnevmologija (VZD 229 239, šifre storitev od E0828 do E0831),
-
celostna obravnava otrok in mladostnikov s cistično fibrozo (VZD 227 237, šifre storitev E0860, E0861 in E0862),
-
program humana mlečna banka v dejavnosti ginekologije (VZD 206 209, šifra storitve E0814),
-
program presejanja novorojencev za spinalno mišično atrofijo, težke prirojene okvare imunosti, cistično fibrozo in kongenitalno adrenalno hiperplazijo v dejavnosti pediatrija ter NEOTSH (VZD 227 237),
-
celovita rehabilitacija slepih in slabovidnih (VZD 220 278),
-
paliativna oskrba otrok (VZD 241 291, šifra storitve Z0045),
-
mobilni paliativni tim (VZD 241 279, šifra storitve Z0045),
-
endokrinologija (VZD 249 265).
(2)
Če javni zavod za programe iz prvega odstavka tega člena v preteklem letu ni imel realizacije, količino načrtovanega programa predlaga javni zavod na podlagi svojih zmogljivosti, vendar ne manj kot ena.
42. člen
(minimalno število prvih pregledov)
(1)
Zavod v pogodbah z izvajalci opredeli minimalno število prvih pregledov na tim za naslednje vrste oziroma podvrste zdravstvene dejavnosti:
+-------------+-------------+------------------------+---------------+
|Vrsta |Podvrsta |Naziv |Min. število |
|zdravstvene |zdravstvene |dejavnosti |pregledov na |
|dejavnosti |dejavnosti | |tim |
+-------------+-------------+------------------------+---------------+
|204 |205 |rehabilitacija |2.590 |
+-------------+-------------+------------------------+---------------+
|204 |207 |fiziatrija |1.809 |
+-------------+-------------+------------------------+---------------+
|206 |209 |ginekologija |2.100 |
+-------------+-------------+------------------------+---------------+
|208 |214 |infektologija |1.812 |
+-------------+-------------+------------------------+---------------+
|209 |215 |internistika |735 |
+-------------+-------------+------------------------+---------------+
|211 |220 |kardiologija |930 |
| | |in vaskularna | |
| | |med. | |
+-------------+-------------+------------------------+---------------+
|215 |224 |maksilofacialna |1.068 |
| | |kirurgija | |
+-------------+-------------+------------------------+---------------+
|220 |229 |okulistika - brez |1.141 |
| | |pregledov za predpis | |
| | |pripomočkov za vid | |
+-------------+-------------+------------------------+---------------+
|222 |231 |ortopedija |3.254 |
+-------------+-------------+------------------------+---------------+
|230 |241 |psihiatrija |296 |
+-------------+-------------+------------------------+---------------+
|234 |251 |splošna |1.772 |
| | |kirurgija | |
+-------------+-------------+------------------------+---------------+
|239 |257 |urologija |1.190 |
+-------------+-------------+------------------------+---------------+
|249 |217 |tireologija |1.753 |
+-------------+-------------+------------------------+---------------+
|249 |265 |endokrinologija |725 |
+-------------+-------------+------------------------+---------------+
(2)
Kadar se posamezna subspecialna vrsta zdravstvene dejavnosti izloči iz druge vrste zdravstvene dejavnosti, se prvi pregledi pri tej subspecialni dejavnosti načrtujejo na podlagi izvajalčevih podatkov o realiziranih prvih pregledih.
(3)
Zavod v pogodbah z izvajalci, ki izvajajo program okulistike samo za predpis pripomočkov za vid, minimalnega števila prvih pregledov na tim ne opredeli.
(4)
Specialist opravi storitev v skladu z napotnim VZS. Ob napotitvi na prvi pregled mora opraviti pregled, morebitno dodatno diagnostiko ob pregledu pa v skladu z medicino, podprto z dokazi.
43. člen
(načrtovanje sredstev za laboratorij v dejavnosti nefrologije)
Sredstva za laboratorij v specialistični zunajbolnišnični dejavnosti nefrologije (216 264) izvajalci načrtujejo ločeno in znašajo:
Tabela 4:
+----------------------------------+---------------------------+
|Izvajalec |Sredstva za laboratorij |
| |v eurih |
+----------------------------------+---------------------------+
|SB Dr. Franca Derganca Nova Gorica|134.706 |
+----------------------------------+---------------------------+
|SB Murska Sobota |158.190 |
+----------------------------------+---------------------------+
|SB dr. Jožeta Potrča Ptuj |29.585 |
+----------------------------------+---------------------------+
|SB Slovenj Gradec |161.000 |
+----------------------------------+---------------------------+
|SB Jesenice |77.013 |
+----------------------------------+---------------------------+
|SB Celje |129.423 |
+----------------------------------+---------------------------+
|SB Izola |150.041 |
+----------------------------------+---------------------------+
|SB Novo mesto |134.403 |
+----------------------------------+---------------------------+
|SB Trbovlje |133.709 |
+----------------------------------+---------------------------+
|UKC Ljubljana |1.505.762 |
+----------------------------------+---------------------------+
|UKC Maribor |470.795 |
+----------------------------------+---------------------------+
|Zavod Apolon |42.447 |
+----------------------------------+---------------------------+
|AL-Medico, d. o. o. |88.274 |
+----------------------------------+---------------------------+
|SB Brežice |29.585 |
+----------------------------------+---------------------------+
|ZD Sevnica |29.585 |
+----------------------------------+---------------------------+
|Skupaj |3.274.520 |
+----------------------------------+---------------------------+
44. člen
(načrtovanje programa nevrologije)
Izvajalce, ki imajo v pogodbi z Zavodom dogovorjen program samo za EMG ali nevrofiziologijo z EEG in EMG, ne planirajo celotnih ali subspecialističnih pregledov. Ti izvajalci lahko obračunajo Zavodu samo storitve EMG in EEG.
(1)
Javni zavod načrtuje število CT in MR preiskav v višini plana v preteklem letu.
(2)
Pogodbena vrednost programa za CT in MR preiskave je enaka planirani vrednosti programa v preteklem letu.
(1)
Ambulantni program klinične prehrane je namenjen pacientom z različnimi motnjami prehranskega stanja, prehransko ogroženim oziroma podhranjenim ali pacientom s prizadetostjo ali odpovedjo prebavil.
(2)
Program klinične prehrane lahko opravljajo osebe, ki jih RSK za klinično prehrano uvrsti na seznam. Vsako spremembo seznama pristojni RSK sporoči Zavodu, ta pa ga objavi na svojih spletni strani.
(3)
Izvajalec klinične prehrane organizira ambulanto najmanj enkrat tedensko, če ima v pogodbi dogovorjeno 0,2 tima, oziroma sorazmerno več glede na pogodbeno dogovorjenem tim.
15. pododdelek Dializna dejavnost
Predlog plana letne količine program posameznih vrst dializ posreduje javni zavod Zavodu v 14 dneh od objave te uredbe. Če javni zavod predloga ne poda v navedenem roku, je plan dializ enak realizaciji števila dializ v preteklem letu.
16. pododdelek Urgentni centri
(1)
Javni zavodi za program UC načrtujejo količino programa za:
-
triažo in administrativni sprejem v višini plana iz pogodbe preteklega leta,
-
enoto za hitre preglede (v nadaljnjem besedilu: EHP) v višini plana iz pogodbe preteklega leta,
-
enoto za bolezni (v nadaljnjem besedilu: EzB) najmanj v višini plana iz pogodbe preteklega leta in največ v višini realizacije preteklega leta,
-
enoto za poškodbe (v nadaljnjem besedilu: EzP) najmanj v višini plana iz pogodbe preteklega leta in največ v višini realizacije preteklega leta,
-
enoto za opazovanje in nadzor v višini plana iz pogodbe preteklega leta.
(2)
Bolnišnica, ki ima vzpostavljen UC, ne načrtuje drugih urgentnih specialističnih ambulant.
(3)
Delovanje EHP se zagotavlja 24 ur na dan vse dni v letu, in sicer v obsegu, ki je določen v Prilogi 14 te uredbe. Delovanje EHP zagotovita bolnišnica in/ali ZD v skladu sklenjenim sporazumom.
(4)
EHP uporabljajo storitve laboratorija UC, tudi ko delovanje EHP zagotavlja ZD.
(5)
V primeru iz prejšnjega odstavka lahko bolnišnica zaračuna laboratorijske storitve za EHP v ZD največ v višini cene točke za laboratorij, ki jo v kalkulacijah priznava Zavod, znižane za 20 %.
17. pododdelek Paliativna oskrba otrok in odraslih
(1)
Program paliativne oskrbe, razen mobilnega paliativnega tima, izvajalci v pogodbah z Zavodom ne načrtujejo posebej.
(2)
Program paliativne oskrbe odraslih (v nadaljnjem besedilu: PO - Odrasli) in otrok (v nadaljnjem besedilu: PO - Otroci) se izvaja na primarni ravni, sekundarni in terciarni zdravstveni dejavnosti kot osnovna (v nadaljnjem besedilu: OPO) in specializirana paliativna oskrba (v nadaljnjem besedilu: SPO). Izvajalci OPO so vsi zdravstveni delavci in sodelavci, ki prihajajo v stik s pacienti in njihovimi svojci. Izvajalci SPO so zdravstveni delavci in sodelavci s specialnimi znanji iz paliativne oskrbe, ki oskrbujejo paciente s kompleksnejšimi težavami.
(3)
Nosilec programa mobilnega paliativnega tima za odrasle je zdravnik specialist družinske medicine, urgentne medicine, interne medicine, anesteziologije, onkologije, reanimatologije in perioperativne medicine ali splošne kirurgije, za otroke pa zdravnik specialist pediatrije.
50. člen
(specializirana paliativna oskrba)
(1)
Nosilec programa SPO - Odrasli na sekundarni in terciarni ravni je zdravnik specialist kliničnih strok z dodatnim znanjem iz paliativne oskrbe oziroma za program SPO - Otroci specialist pediater z dodatnim znanjem iz paliativne oskrbe.
(2)
Tim SPO - Odrasli zagotavlja in koordinira paliativno oskrbo prebivalcem regije, usklajeno z DPPO, tim SPO - Otroci pa z NPOO.
(3)
Dejavnosti SPO za odrasle se izvaja v bolnišnicah (akutni oddelki za paliativno oskrbo, v nadaljnjem besedilu: OAPO), v dnevnih bolnišnicah (v nadaljnjem besedilu: DHPO), ambulantah za zgodnjo paliativno oskrbo (v nadaljnjem besedilu: AZPO), v konziliarni službi (v nadaljnjem besedilu: KSPO) in na domu (mobilne paliativne enote, v nadaljnjem besedilu: MPT - odrasli). Dejavnosti SPO za otroke se izvaja v bolnišnicah (HPO), DHPO, ambulantah za paliativno oskrbo (APO) in na domu (mobilne pediatrične paliativne enote, v nadaljnjem besedilu: MPT - otroci).
(4)
Časovni obseg dela SPO izvajalci prilagodijo trenutnim razmeram v regionalni mreži s ciljem, da se sčasoma doseže izvajanje:
-
dejavnost bolnišnične oskrbe 24/7; za odrasle na OAPO v skladu s standardi in priporočili pristojnega razširjenega strokovnega kolegija za paliativno oskrbo; za otroke se HPO izvaja na otroških oddelkih, ki niso posebej imenovani kot oddelki za paliativno oskrbo;
-
AZPO za odrasle, pokretne paciente najmanj dva dni v tednu, APO za otroke najmanj en dan v tednu;
-
MPT - odrasli in MPT - otroci: zagotavljanje obiskov na domu in v socialno varstvenih zavodih ter za slabše pokretne paciente s kompleksnimi potrebami vse dni v tednu;
-
KSPO v bolnišnicah vse dni v tednu;
-
telefonske podpore pacientom in njihovim bližnjim ter svetovanje osebnim zdravnikom, patronažni službi, zdravnikom v specialistični bolnišnični dejavnosti in v UC ter drugemu zdravstvenemu osebju, ki oskrbuje paciente vse dni v tednu (24/7).
18. pododdelek Specialistična bolnišnična dejavnost
51. člen
(program akutne bolnišnične obravnave - skupine primerljivih primerov)
(1)
Izvajalec načrtuje za program akutne bolnišnične obravnave - SPP število primerov za prospektivne programe, določene v Prilogi 8 te uredbe, in za ostalo akutno bolnišnično obravnavo tako, da je skupni plan primerov enak planu iz pogodbe preteklega leta.
(2)
Javni zavod načrtuje prospektivni program iz Priloge 8 te uredbe najmanj v višini 75 storitev, vključno z istovrstnimi celostnimi storitvami iz Priloge 1 te uredbe, sicer Zavod z javnim zavodom ne sklene pogodbe za izvajanje tega programa.
(3)
Prejšnji odstavek se ne uporablja za prospektivne programe, kjer je število storitev na nacionalni ravni manjše od 75 in te storitve izvajata največ dva izvajalca ter za programe, ki se načrtujejo na podlagi realizacije preteklega leta.
(4)
Izvajalec načrtuje število uteži za akutno bolnišnično obravnavo - SPP na naslednji način:
-
za posamezni prospektivni program in program ostale akutne bolnišnične obravnave se plan uteži določi na podlagi zmnožka plana primerov in nove priznane povprečne uteži. Slednja je izračunana na podlagi realizacije primerov posameznega programa izvajalca v preteklem letu in novih uteži;
-
sprememba plana uteži se v pogodbi vodi z evidenčnima postavkama: zmanjšanje skupnega pogodbenega plana se vodi kot varovani (evidenčni) obseg uteži, povečanje skupnega pogodbenega plana pa kot začasni (pogodbeni) obseg uteži.
(5)
Izvajalcu se v letu 2027 poveča plan uteži (ali tudi primerov) ostale akutne bolnišnične obravnave, in sicer v višini priznanega preseganja plana uteži (ali tudi primerov) ostale akutne bolnišnične obravnave v preteklem letu iz naslova varovanega obsega. Izvajalec lahko tudi sam predlaga povečanje plana primerov in uteži vendar največ do varovanega obsega uteži.
(6)
V primeru povečanja ali novega programa se posamezni program akutne bolnišnične obravnave - SPP opredeli na podlagi uteži šifer SPP iz šifrantov Zavoda za obračun storitev, in sicer se upoštevajo šifre SPP, v katere se uvršča pretežni delež primerov.
52. člen
(programi, ki jih javni zavod načrtuje na podlagi realizacije)
(1)
Javni zavodi načrtujejo količino programa najmanj v višini plana iz pogodbe preteklega leta in največ v višini realizacije v preteklem letu za programe:
-
sobivanje ob hospitaliziranem otroku v skladu s pravili, ki urejajo obvezno zdravstveno zavarovanje,
-
nadzorovane obravnave v specialistično bolnišnični dejavnosti psihiatrije,
-
varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu (forenzična psihiatrija),
-
nevrokirurške obravnave,
-
stimulacije globokih možganskih jeder,
-
postopki oploditve z biomedicinsko pomočjo,
-
obravnave v specialistični bolnišnični dejavnosti v Bolnišnici za otroke Šentvid pri Stični (127 359),
-
storitve iz Priloge 1 te uredbe za program nevromodulacije,
-
dodatek pri bilateralni kohlearni implantaciji,
-
dodatek za poseg katetrske ablacije aritmij,
-
dodatek za presejanje novorojencev za spinalno mišično atrofijo, težke prirojene okvare imunosti, cistično fibrozo in kongenitalno adrenalno hiperplazijo v dejavnosti pediatrija ter NEOTSH,
-
dodatek k zdravljenju, pri katerem je bolezen COVID-19 glavna ali spremljajoča bolezen.
(2)
Če javni zavod za programe iz prvega odstavka tega člena v preteklem letu ni imel realizacije, količino načrtovanega programa predlaga javni zavod na podlagi svojih zmogljivosti, vendar ne manj kot ena.
Pogoj za sklenitev pogodbe z Zavodom za program psihogeriatrije je, da ima izvajalec organizirane ločene geriatrične oddelke.
54. člen
(program skupnostnega bolnišničnega psihiatričnega zdravljenja)
(1)
Pogoj za sklenitev pogodbe z Zavodom za izvajanje programa skupnostnega psihiatričnega zdravljenja je predložena klinična pot, na podlagi katere izvajalec izvaja obravnave.
(2)
V sklopu programa skupnostnega bolnišničnega psihiatričnega zdravljenja se izvaja tudi nadzorovana obravnava.
19. pododdelek Terciarna zdravstvena dejavnost
(1)
Program terciarne zdravstvene dejavnosti izvaja javni zavod oziroma oddelek javnega zavoda, ki mu je v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost, in s pravilnikom, ki določa pogoje za pridobitev naziva klinika oziroma inštitut, podeljen naziv klinika, klinični oddelek ali klinični inštitut.
(2)
Terciarna dejavnost je sestavljena iz programov terciar I in terciar II.
(1)
Terciar I obsega program učenja, program usposabljanja za posebna znanja, program razvoja in raziskovanja ter vzpostavitev in koordiniranje posameznih nacionalnih evidenc in nacionalnih registrov, v skladu z zakonom, ki ureja zbirke podatkov v zdravstvu.
(2)
Program učenja obsega podiplomsko izobraževanje specializacije, znanstvenega magisterija in doktorata. Izvajanje obveznih izobraževanj za specializacije zdravnikov poteka po predpisanem programu specializacije. Če klinika prepusti del usposabljanja drugemu izvajalcu, stroške tega usposabljanja zagotavlja iz sredstev za terciarno dejavnost.
(3)
Program usposabljanja za posebna znanja obsega:
-
usposabljanja, ki so organizirana v okviru izvajalca terciarne zdravstvene dejavnosti za zdravstvene delavce in zdravstvene sodelavce, ki niso zaposleni pri njem, v smislu prenosa znanja in najnovejših dognanj iz prakse in literature v prakso na konkretnem zdravstvenem področju in niso sestavni del standardnih izobraževanj za specializante, ter
-
daljša usposabljanja (en mesec in več) v tujini za zdravstvene delavce in zdravstvene sodelavce zaposlene pri izvajalcu terciarne zdravstvene dejavnosti.
(4)
V program usposabljanja za posebna znanja sodijo tista usposabljanja, za katera je izvajalec dobil soglasje pristojnega razširjenega strokovnega kolegija ter jih je nato dogovoril v pogodbi z Zavodom. Izobraževanja, ki so sestavni del podiplomskega izobraževanja, ne morejo biti vključena v ta program.
(5)
Program razvoja in raziskovanja obsega raziskovalne (aplikativne, klinične) in razvojne projekte, ki zagotavljajo napredek v izvajanju najvišje izvedenske ravni zdravstvene obravnave ter oblikovanje usmeritev zdravstvene obravnave za celo oziroma večji del države.
(6)
Razvojni projekt iz prejšnjega odstavka se izvaja na vseh področjih zdravstva in obsega:
-
patente in inovacije (razvoj in vpeljava novih metod in postopkov dela ter analize in izboljšave že obstoječih pri izvajalcu terciarne zdravstvene dejavnosti),
-
prenos lastnega znanja in dosežkov izvajalca terciarne zdravstvene dejavnosti v domači prostor in v tujino ter obratno,
-
razvojne naloge in naloge nacionalnega pomena, in sicer vzpostavitev in delovanje nacionalnega sistema za farmakovigilanco, ki obsega vzpostavitev in vzdrževanje nacionalne mreže regijskih koordinatorjev v bolnišnicah in večjih zdravstvenih centrih, izobraževanje na področju farmakovigilance, spodbujanje zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev glede poročanja o neželenih učinkih zdravil, svetovanje v primeru neželenih učinkov, zbiranje in dopolnjevanje poročil o neželenih učinkih, posredovanje poročil Javni agenciji Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke, sodelovanje pri vzpostavitvi uporabnikom prijaznega elektronskega on-line sistema za poročanje, priprava polletnega in letnega poročila za ministrstvo (Svet za zdravila); sodelovanje v nacionalnem odboru za farmakovigilanco, sodelovanje v preventivnih programih za povečanje varnosti pacientov oziroma varne rabe zdravil.
(7)
Izvajalec ob podpisu pogodbe z Zavodom oziroma aneksa k pogodbi predloži okvirne vsebine projektov, opredeljenih v svojem poslovnem in finančnem načrtu oziroma ob podpisu pogodbe znane podatke o: naslovu projekta, naročniku projekta (tuji naročniki so navedeni le v primeru sofinanciranja projekta), kratek opis projekta, jasno opredeljeni cilji, datum začetka in predvideni datum zaključka projekta ter finančni načrt stroškov dela in materialnih stroškov za ta program.
(1)
Terciar II obsega izvedenost, težavnost in stalno razpoložljivost.
(2)
Izvedenost predstavlja:
-
subspecialne time, najvišjo stopnjo usposobljenosti zdravstvenih timov na posameznem strokovnem področju, vključno s podpodročji, ki načrtujejo in izvajajo celovito zdravstveno obravnavo redkih in zapletenih bolezni v državi,
-
subspecialne laboratorije, diagnostične in terapevtske enote, ki edini v državi opravljajo storitve za redke in kompleksne bolezni na nacionalni ravni ter tudi laboratorije v okviru nacionalnih programov, ki jih odobri ministrstvo. Subspecialni laboratorij se od visoko specializiranega laboratorija razlikuje po poslanstvu in je zato plačan iz sredstev za terciar, visoko specializirani pa na podlagi sekundarne cene,
-
tematske interdisciplinarne ekspertne konzilije, ki predstavljajo trajno ali občasno horizontalno povezanost več strok oziroma več strok pri različnih izvajalcih za najboljše reševanje problemov zdravstvene obravnave vključno z izdajo mnenj v zvezi s postopki zdravljenja v tujini.
(3)
Težavnost predstavlja najbolj zahtevna bolnišnična zdravljenja, kjer stroški praviloma presegajo zaračunano vrednost. Težavnost v univerzitetnem kliničnem centru vključuje tudi najbolj zahtevna bolnišnična zdravljenja, kadar so bolniki tja premeščeni zaradi zahtevnosti zdravstvene obravnave.
(4)
Stalna razpoložljivost predstavlja zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva za oskrbo najtežjih bolnikov. Stalna razpoložljivost v univerzitetnem kliničnem centru predstavlja zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva za oskrbo najtežjih bolnikov, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje, diagnostiko, intervencije in intenzivno terapijo za kompleksno zdravljenje iz najširšega obsega zdravstvenih dejavnosti.
58. člen
(mnenja pristojnih klinik oziroma kliničnih inštitutov za zdravljenje v tujini)
Terciarna dejavnost zagotavlja tudi izdajo mnenj pristojnih klinik oziroma kliničnih inštitutov v zvezi s postopki uveljavljanja pravice do pregleda, preiskave in zdravljenja v tujini (v nadaljnjem besedilu: zdravljenje v tujini) v skladu zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo in zavarovanje, in pravili, ki urejajo obvezno zdravstveno zavarovanje.
20. pododdelek Diagnostične preiskave vzorcev tkiv in krvi v tujini
59. člen
(program diagnostičnih preiskav vzorcev tkiv in krvi v tujini)
Program diagnostičnih preiskav vzorcev tkiv in krvi v tujini, vključno s stroški pošiljanja vzorcev prek hitre pošte v tujino, ki ga izvaja UKC Ljubljana, je enak planu iz pogodbe preteklega leta.
21. pododdelek Lekarniška dejavnost
60. člen
(načrtovanje programa lekarniških storitev)
(1)
Izvajalec lekarniške dejavnosti načrtuje število lekarniških storitev v višini realizacije preteklega leta.
(2)
Izvajalec lekarniške dejavnosti, ki začne poslovati v koledarskem letu, načrtuje število storitev v višini, ki je določena za en tim v Prilogi 1 te uredbe.
(3)
Seznam oseb, ki lahko izvajajo kognitivne storitve v okviru brezšivne skrbi, vodi Lekarniška zbornica Slovenije, ki ga ob vsaki spremembi pošlje Zavodu. Nabor podatkov za seznam določi Zavod. Zavod ga objavi na svojih spletnih straneh.
(4)
Dežurstvo v lekarnah se opravlja na območju mesta ali za več občin v skladu s Prilogo 11 te uredbe.
22. pododdelek Zdravstvena dejavnost socialno varstvenih zavodov, zavodov za usposabljanje in zavodov za izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami
61. člen
(program v socialno varstvenem zavodu)
(1)
Zmogljivosti za izvajanje programa zdravstvene nege so določene s številom postelj oziroma mest v posameznem socialno varstvenem zavodu v skladu s Prilogo 12 te uredbe.
(2)
Količino programa v dnevih zdravstvene nege izvajalec načrtuje v višini realizacije preteklega leta.
(3)
Program v socialno varstvenem zavodu, pri katerem se število postelj spremeni, se določi glede na strukturo realizacije vrste zdravstvene nege preteklega leta.
(4)
Socialno varstvenemu zavodu, ki sklene prvo pogodbo z Zavodom, se:
-
plan število dni zdravstvene nege izračuna kot zmnožek števila postelj in letnega števila dni v neprestopnem letu ter ocene 90 % zasedenosti postelj,
-
struktura dni zdravstvenih neg se izračuna na podlagi realizirane povprečne strukture dni zdravstvene nege istega tipa izvajalcev iz Priloge 12 te uredbe, v letu 2025, in sicer:
+---------------+-----------+-----------+-----------+
| |delež |delež |delež |
+---------------+-----------+-----------+-----------+
|tip storitev |zdravstvena|zdravstvena|zdravstvena|
| |nega I |nega II |nega III |
+---------------+-----------+-----------+-----------+
|tip A |15,44 % |7,54 % |77,02 % |
+---------------+-----------+-----------+-----------+
|tip B%%PLUS%%C |2,89 % |4,79% |92,32 % |
+---------------+-----------+-----------+-----------+
|tip C1 |0,63 % |1,92 % |97,45 % |
+---------------+-----------+-----------+-----------+
(5)
Načrtovano količino storitev za asistirano peritonealno dializo predlaga javni zavod ob sklenitvi pogodbe z Zavodom.
62. člen
(nadzorovana obravnava v varovanih oddelkih socialnovarstvenih zavodov)
(1)
Program nadzorovane obravnave se vzpostavi in izvaja v varovanih oddelkih socialnovarstvenih zavodov v skladu z zakonom, ki ureja duševno zdravje.
(2)
Program posameznega izvajalca se načrtuje v skladu s Prilogo 13 te uredbe.
63. člen
(program socialno varstvenega zavoda za usposabljanje)
(1)
Socialno varstveni zavod za usposabljanje v dnevnih centrih izvaja program za otroke in mladostnike do 26. leta starosti oziroma glede na izdano odločbo Zavoda za šolstvo ter dnevno varstvo za odrasle osebe z motnjami v duševnem razvoju.
(2)
Socialno varstveni zavod za usposabljanje v okviru pogodbeno dogovorjenega programa storitev izvaja tudi program obravnave oseb z nezgodno poškodbo glave.
64. člen
(program v zavodu za izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami)
(1)
Program zdravstvene nege v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami iz zakona, ki ureja usmerjanje otrok s posebnimi potrebami, Zavod financira v višini plana iz pogodb preteklega leta. Financiranje temelji na mesečnih dvanajstinah. Zavod s SOUS sklene pogodbo o financiranju programa za vse izvajalce iz Priloge 13 te uredbe.
(2)
Centri za sluh in govor načrtujejo količino progama na podlagi števila delavcev iz Priloge 2 te uredbe in normativa točk na vkalkuliranega delavca na ravni plana iz pogodb preteklega leta.
(3)
Center za sluh in govor v okviru pogodbeno dogovorjenega programa storitev izvaja logopedske obravnave za oskrbovance in za zunanje uporabnike.
23. pododdelek Zdraviliška dejavnost
65. člen
(program zdraviliškega zdravljenja)
(1)
Program zdraviliškega zdravljenja se določi posebej za stacionarno zdraviliško zdravljenje in posebej za ambulantno zdraviliško zdravljenje. Zdravilišče izvaja program v skladu s Prilogo 17 te uredbe.
(2)
Z zdravilišči, ki v pretežni meri izvajajo program ambulantne fizioterapije za zavarovane osebe izpostav Zavoda, v katerih ZD nimajo ambulantne fizioterapije, Zavod v pogodbi dogovori program za te izpostave posebej. Ta program je mogoče prenesti na zavarovane osebe drugih izpostav Zavoda le, če zdravilišče nima čakalne dobe za zavarovane osebe lokalnega gravitacijskega območja.
24. pododdelek Sprememba programa
Zavod in javni zavod lahko tekom koledarskega leta s pogodbo dogovorita dodatni program ali povečanje obstoječega programa za tiste VZD, za katere so v tej uredbi opredeljena dodatna finančna sredstva (povečanje programov).
67. člen
(začasni in trajni prevzem ter prestrukturiranje programa)
(1)
Če javni zavod šest mesecev ne zagotavlja vsaj 90 % dogovorjenega programa posamezne podvrste zdravstvene dejavnosti, Zavod z drugim javnim zavodom dogovori začasni prevzem celotnega nerealiziranega programa in o tem obvesti ministrstvo. Če začasnega prevzema programa ni mogoče dogovoriti z javnim zavodom znotraj iste območne enote, Zavod začasni prevzem programa dogovori med javnimi zavodi izven te območne enote. Zavod začasni prevzem programa dogovori z javnimi zavodi, ki imajo oziroma do začasnega prevzema programa zagotovijo odgovornega nosilca te dejavnosti.
(2)
Če javni zavod eno leto ne zagotavlja vsaj 90 % dogovorjenega programa posamezne podvrste zdravstvene dejavnosti, Zavod javnemu zavodu delno odpove pogodbo in z drugim javnim zavodom dogovori trajni prevzem celotnega nerealiziranega programa v soglasju z ministrstvom. Če trajnega prevzema programa ni mogoče dogovoriti znotraj iste območne enote, Zavod dogovori trajni prevzem programa med javnimi zavodi izven te območne enote. Zavod trajne prevzeme programa primarno dogovori z javnimi zavodi, ki imajo oziroma do trajnega prevzema programa zagotovijo odgovornega nosilca te dejavnosti.
(3)
Zavod na podlagi ugotovitev iz prvega in drugega odstavka tega člena izvede začasni in trajni prevzem med javnimi zavodi do 10. septembra oziroma do 10. marca.
(4)
Zavod spremlja realizacijo posameznih programov, in sicer:
-
do 31. avgusta za prvo polovico pogodbenega leta,
-
do 28. februarja za drugo polovico pogodbenega leta in
-
za celotno pogodbeno leto.
(5)
Ne glede na roke iz prejšnjega odstavka in število dogovorjenih prevzemov Zavod, upoštevajoč ugotovljeno realizacijo posameznih programov, po potrebi prevzem dogovori večkrat letno, najkasneje do 30. oktobra.
(6)
Zavod in javni zavod lahko v skladu s potrebami prebivalstva dogovorita prestrukturiranje programa med dejavnostmi v okviru sredstev, izračunanih v skladu s to uredbo. Dogovorjeno prestrukturiranje programa med dejavnostmi potrdi ministrstvo.
(7)
Prestrukturiranje iz prejšnjega odstavka se ne sme nanašati na preteklo obdobje.
(8)
Prestrukturiranje programa, za katerega so s to uredbo dogovorjena dodatna sredstva za namen skrajševanja čakalnih dob, ni dopustno.
(9)
Prestrukturiranje programa ob sklepanju pogodbe za novo pogodbeno leto lahko predlaga tudi Zavod, pri čemer upošteva podatke o realizirani količini programa v preteklem letu, o številu čakajočih pacientov in čakalnih dobah.
25. pododdelek Obnovitvena rehabilitacija invalidov, udeležbe v organiziranih skupinah za usposabljanje ter letovanja otrok in šolarjev
68. člen
(obnovitvena rehabilitacija invalidov, udeležba v organiziranih skupinah za usposabljanje ter letovanje otrok in šolarjev)
(1)
Za izvedbo javnega razpisa za program obnovitvene rehabilitacije invalidov, udeležbe v organiziranih skupinah za usposabljanje ter letovanja otrok in šolarjev se pooblasti Zavod. Ministrstvo poda soglasje na osnutek razpisne dokumentacije in na izbor ponudnikov.
(2)
Finančna sredstva za izvedbo javnega razpisa iz prejšnjega odstavka zagotovi ministrstvo.
III. POGLAVJE
ZMOGLJIVOSTI IN VREDNOTENJE PROGRAMOV
1. oddelek Vrednotenje programa in določanje cen
69. člen
(načrtovanje števila timov in zaposlenih)
(1)
Načrtovanje števila timov temelji na praviloma 1.430 urah letnega efektivnega dela ambulante, če je nosilec programa zdravnik, psiholog, specialist klinične psihologije, specialni in rehabilitacijski pedagog, logoped oziroma surdopedagog in specialist klinične logopedije.
(2)
Če je nosilec programa zdravnik specialist v območju sevanja, načrtovano število timov temelji na 1.254 urah letnega efektivnega dela ambulante.
(3)
Za izvajanje programov NMP načrtovanje števila timov temelji na 1430 urah efektivnega dela za zdravnike in 1620 urah efektivnega dela za zdravstveno nego.
(4)
Za nosilca programa, ki ni naveden v prvem in drugem odstavku tega člena, načrtovanje števila timov temelji na 1.700 urah letnega efektivnega dela ambulante.
(5)
Število timov se pri načrtovanju zaokroži na največ pet decimalnih mest.
(6)
Obseg administrativno tehničnega kadra v kalkulacijah za načrtovanje in financiranje programov storitev lahko v bolnišnični dejavnosti znaša največ 17 %, v drugih dejavnostih pa največ 15,27 % zdravstvenega kadra, razen izjem, določenih v Prilogi 1 te uredbe.
(7)
Načrtovano število zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev v socialno varstvenem zavodu je, glede na strukturo dni zdravstvene nege, v skladu z normativi za delo, dogovorjenimi v Prilogi 12 te uredbe.
(8)
V dejavnosti, ki ni standardizirana, se kadrovske zmogljivosti določajo v številu in kadrovski sestavi iz pogodb preteklega leta.
70. člen
(elementi za oblikovanje cen storitev)
Pri vrednotenju programov in oblikovanju cen storitev se upoštevajo naslednji elementi:
-
drugi prejemki zaposlenih po kolektivni pogodbi,
-
davki in prispevki na plače,
(1)
Sredstva za plače se vračunajo v programe oziroma cene storitev tako, da se upošteva:
-
načrtovano število delavcev posamezne vrste zdravstvene dejavnosti,
-
sredstva za delovno dobo,
-
dodatke, določene s kolektivno pogodbo.
(2)
Če Vlada Republike Slovenije in reprezentativni sindikati javnega sektorja sprejmejo aneks h kolektivni pogodbi v javnem sektorju, ki posega na področje plač v javnem sektorju, ali v primeru sprememb zakona, ki ureja sistem plač v javnem sektorju, oziroma drugega predpisa, ki ureja navedeno področje, se te spremembe avtomatično upoštevajo v kalkulacijah cen storitev. Ob tem se preveri višina že vkalkuliranih stroškov dela.
Pri vrednotenju programov in oblikovanju cen storitev se v vseh dejavnostih obračunajo sredstva za delovno dobo v višini 6,44 % vračunane osnovne plače.
73. člen
(dodatki po kolektivni pogodbi)
(1)
Pri vrednotenju programov in oblikovanju cen storitev se dodatki po kolektivni pogodbi vračunajo v vrednost programov oziroma cene storitev tako, da se upoštevajo naslednji odstotki:
Tabela &fbco;binary entityId="2f3a9112-9569-423a-92d6-db561d0a915c" type="pdf"&fbcc;
* Dodatek se upošteva v višini 30 % (dodatek za pripravljenost).
** V bolnišnični dejavnosti (brez psihiatrije) sredstva za dodatke brez dežurstva znašajo 9,6 %, v bolnišnični dejavnosti psihiatrije pa 10,9 %. Vključene so tudi super nadure.
*** Brez dodatkov za dežurno službo - vrednost dodatkov za dežurno službo je opredeljena v Prilogi 11 te uredbe.
**** Razen 104 305 podaljšan program bolnišnične rehabilitacije za starejše.
***** Samo CIRIUS Vipava.
****** Vključen dodatek za delo z osebami z duševno motnjo, telesno in senzorsko motnjo (v višini 13 % za bolnišnično zdravljenje v SB Nova Gorica ter 6 % za bolnišnično zdravljenje v Bolnišnici za otroke Šentvid pri Stični) in super nadure.
******* Vključen dodatek za delo z dementnimi bolniki (v višini 8 % ob zdravljenju psihogeriatričnih primerov) in super nadure.
(2)
Podlaga za izračun sredstev za dodatke je osnovna plača.
(1)
Pri vrednotenju programov in oblikovanju cen storitev se davki in prispevki na plače vračunajo v vrednost programov oziroma cene zdravstvenih storitev v višini 17,10 % od vračunanih bruto plač v skladu s to uredbo.
(2)
Vračunane bruto plače vključujejo sredstva za vračunane osnovne plače, vračunana sredstva za delovno dobo iz 72. člena te uredbe, sredstva za dodatke po kolektivni pogodbi iz prejšnjega člena in sredstva za redno delovno uspešnost.
75. člen
(regres, jubilejne nagrade, premija kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja)
(1)
Pri vrednotenju programov in oblikovanju cen storitev se sredstva za regres vračunajo v vrednost programov oziroma cene zdravstvenih storitev na planiranega delavca v višini sredstev za regres, ki je dogovorjen za javni sektor.
(2)
Sredstva za jubilejne nagrade, odpravnine in solidarnostne pomoči se vračunajo v vrednost programov oziroma cene storitev v višini 180,82 eura na planiranega delavca.
(3)
Sredstva za premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja se vračunajo v vrednost programov oziroma cene storitev v višini, dogovorjeni v preteklem letu, povečani za koeficient rasti povprečne plače, kot izhaja iz sklepa, ki določa uskladitev minimalne premije dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence.
(1)
Izvajalcu se za dodatek za dvojezičnost zagotovi 4 % od vračunane osnovne plače zaposlenih, ki delajo na območjih občin, v katerih živita italijanska ali madžarska narodna skupnost.
(2)
Osnova za izračun dodatka za dvojezičnost za program dermatologije, revmatologije, otorinolaringologije, pnevmologije, nevrologije, nefrologije, diabetologije, kardiologije, okulistike - presejanje diabetične retinopatije, zdravstvene nege in patronažne zdravstvene nege je 75 % vračunanih bruto plač za te dejavnosti iz pogodbe med Zavodom in izvajalcem.
(3)
Na dodatke za dvojezičnost se dodatno obračunajo sredstva za davke in prispevke na plače iz 73. člena te uredbe.
(1)
Materialni stroški se izračunajo po dogovorjenih normativih iz Priloge 1 te uredbe in so glede na leto 2025 nižji v višini, ki ceno storitve zniža za 1 %.
(2)
Za programe, za katere standard ni določen, se višina materialnih stroškov izračuna na podlagi materialnih stroškov iz pogodb preteklega leta in v skladu s to uredbo.
(3)
Vračunani materialni stroški vključujejo sredstva za obvezno strokovno izpopolnjevanje zdravnikov v višini 157,93 eura na zdravnika, sredstva za nezgodno zavarovanje delavcev in sredstva za investicijsko vzdrževanje.
(4)
Sestavni del materialnih stroškov so namenska sredstva za informatizacijo, ki se v kalkulacijah prikazujejo ločeno.
(5)
ZD in koncesionarju, ki izvaja koordinacijo preventive in NMP, se zagotovi 110,81 eura za vsak tim splošnega, otroškega in šolskega zdravnika, splošnega zdravnika v socialno varstvenem zavodu, zobozdravnika za odrasle, otroškega in mladinskega zobozdravnika ter zobozdravnika za študente v izpostavi oziroma občini (brez pedontologa) koncesionarja. Navedena sredstva se ob sklepanju pogodb vračunajo v materialne stroške programa zdravstvene vzgoje oziroma vzgoje za ustno zdravje na podlagi stanja na dan 1. januarja tekočega leta, pri čemer se število nosilcev za koordinacijo preventive med letom ne spreminja.
(6)
Izvajalec v breme materialnih stroškov zavarovanim osebam zagotavlja oskrbo kroničnih ran s sodobnimi oblogami za nego rane. Če zdravnik na sekundarni ravni zdravstvene dejavnosti predlaga sodobno oblogo za oskrbo kroničnih ran, jo izbrani osebni zdravnik ali izvajalec patronažne dejavnosti, upoštevajoč strokovne smernice, lahko zamenja z enakovredno drugo sodobno oblogo za oskrbo kroničnih ran.
(7)
Socialno varstveni zavodi načrtujejo sredstva za sodobne obloge za oskrbo kroničnih ran letno v višini 39,60 eura na število mest posameznega izvajalca v skladu s Prilogo 12 te uredbe.
(8)
Izvajalec posebej obračunava preparate za fluorizacijo zob v skladu z navodili, ki urejajo beleženje in obračunavanje zdravstvenih storitev in izdanih materialov.
(9)
Vračunani materialni stroški v cenah storitev socialno varstvenega zavoda so namenjeni izvajanju storitev zdravstvene nege in rehabilitacije ter vključujejo tudi sredstva za zagotavljanje medicinskih pripomočkov v skladu s pravili, ki urejajo obvezno zdravstveno zavarovanje, in za kritje drugih materialnih stroškov, potrebnih za izvajanje storitev.
(10)
Materialni stroški, ki so del kalkulacije za pediatrični tim družinske obravnave za zdrav življenjski slog, vključujejo kritje:
-
materialnih stroškov družinske obravnave za zdrav življenjski slog,
-
materialnih stroškov za delovanje pediatričnega tima (npr. udeležba na usposabljanjih in rednih izpopolnjevanjih ter drugih strokovnih srečanjih),
-
aktivnosti sodelovanja in povezovanja v zdravstveni dejavnosti s partnerji v lokalnih skupnostih (npr. šola),
-
izvajanje komunikacijskih/medijskih aktivnosti,
-
nakup didaktičnih pripomočkov/orodij za izvajanje obravnav.
(11)
Materialni stroški za program iCKZ zajemajo stroške dodatnega kadra za izvajanje programa za krepitev zdravja, za izvajanje komunikacijskih oziroma medijskih aktivnosti iCKZ-jev, za nakup didaktičnih pripomočkov oziroma orodij za izvajanje nemedikamentoznih obravnav, materialne stroške za delovanje iCKZ ter stroške za medkulturno mediacijo.
(1)
Amortizacija se izračuna na podlagi normativov iz Priloge 1 te uredbe.
(2)
Za programe, za katere normativ ni določen v Prilogi 1 te uredbe, se višina amortizacije izračuna na podlagi amortizacije iz pogodb preteklega leta in v skladu s to uredbo.
(1)
V pogodbah med izvajalci in Zavodom se določijo naslednje cene:
1.
V zdravstveni dejavnosti na primarni ravni za:
-
količnik za glavarino in količnik za kurativne in preventivne storitve za dejavnost ambulant splošne in družinske medicine, otroških in šolskih dispanzerjev ter dispanzerjev za ženske,
-
visoko ceno količnika za ambulanto splošne medicine v socialno varstvenem zavodu,
-
utež v dejavnosti fizioterapije,
-
točko za mobilno enoto nujnega reševalnega vozila za tuje zavarovane osebe v skladu s pravnim redom Evropske unije in meddržavnih pogodbah, evidenčna cena točke za poškodbe po tretji osebi itd.,
-
točko v dejavnosti reševalne službe za nenujne reševalne prevoze,
-
točko v zobozdravstveni dejavnosti,
-
točko v ostalih ožjih dejavnostih,
-
druge storitve iz Priloge 1 te uredbe.
2.
V lekarniški dejavnosti za:
3.
V specialistični zunajbolnišnični dejavnosti za:
-
posege, operacije, primere,
-
nemedicinsko oskrbni dan,
-
druge storitve iz Priloge 1 te uredbe.
4.
V dializni dejavnosti za:
-
dializo I (hemodializa kronična),
-
dializo II (hemodializa akutna),
-
dializo III (hemofiltracija, biofiltracija, hemodiafiltracija, hemoperfuzija, komplicirana bikarbonatna hemodializa),
-
dan dialize IV (peritonealna dializa),
-
dan dialize V (peritonealna dializa z uporabo IPD),
-
dializo VI (kronična dializa CVVHDF),
-
dializo VII (hemodiafiltracija na domu).
5.
V specialistični bolnišnični dejavnosti za:
a)
utež za programe akutne bolnišnične obravnave - SPP:
-
dodatek k ceni uteži za primer izvajalcev terciarne zdravstvene dejavnosti. Ta se izračuna posebej za terciar I in terciar II, in sicer kot razmerje med načrtovano vrednostjo programa terciarne dejavnosti izvajalca (posebej za terciar I in terciar II) in načrtovanim številom uteži izvajalca,
b)
povprečno ceno primera:
-
psihiatrična dejavnost (bolnišnična dejavnost psihiatrije, dnevna obravnava, skupnostna psihiatrija, nadzorovana obravnava, obravnava v tuji družini, zdravljenje in rehabilitacija oseb s komorbidnostjo, psihogeriatrija, bolnišnična obravnava otrok in mladostnikov s kemičnimi oblikami zasvojenosti (PAS) in komorbidnimi stanji, obravnava otrok in mladostnikov z nekemičnimi oblikami zasvojenosti in komorbidnimi stanji, obravnava odraslih z nekemičnimi oblikami zasvojenosti in komorbidnimi stanji),
-
rehabilitacijska dejavnost,
-
rehabilitacija invalidne mladine,
-
motnje hranjenja in čustvovanja,
-
transplantacija ledvic, srca, kostnega mozga, jeter, roženice, pljuč itd.,
c)
bolnišnični oskrbni dan (v nadaljnjem besedilu: BOD) ali nemedicinsko oskrbni dan (v nadaljnjem besedilu: NOD):
-
neakutno bolnišnično obravnavo (zdravstvena nega, paliativna oskrba, podaljšano bolnišnično zdravljenje) (BOD),
-
rehabilitacijo invalidne mladine (BOD),
