TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi obtoženčevega zagovornika se delno ugodi tako, da se v odločbi o kazni za kaznivo dejanje pod točko I/1) v izreku izpodbijane sodbe določena zaporna kazen zniža na eno (1) leto in (6) šest mesecev zapora, za kaznivo dejanje pod točko I/2) na (10) deset mesecev zapora in za kaznivo dejanje pod točko I/3) na (1) eno leto in (2) dva meseca zapora, nakar se mu posledično ob upoštevanju 3. točke drugega odstavka v zvezi s prvim odstavkom členom 53 KZ-1 upoštevaje tako znižane določene kazni zapora zniža še enotna izrečena kazen zapora, ki se mu poslej izreče v trajanju (3) treh let in (2) dveh mesecev zapora.

II. Sicer pa se v preostalem delu pritožba zavrne kot neutemeljena in se v nespremenjenih delih sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Povedano pomeni, da inkriminacija obtožencu očitanih kaznivih dejanj varuje dve zavarovani dobrini, na eni strani prisile, ko se oškodovancu prepreči prosto sprejemanje odločitev, na drugi strani pa premoženjska razmerja med posamezniki, zato je kaznivo dejanje izsiljevanja ne samo premoženjski delikt, kot napačno razloguje pritožba, temveč tudi poškodbeni delikt1.

Zato pritožbeno sodišče sprejema razlogovanje okrožne državne tožilke v odgovoru na pritožbo, ki pravilno opozarja, da gre pri obtožencu očitanih kaznivih dejanjih izsiljevanja za sestavljeno kaznivo dejanje iz prisiljenja, ko se zoper imetnika premoženja uporabi sila ali grožnja in da to kaznivo dejanje ni usmerjeno le zoper premoženje, kar pomeni, da gre za osebno kaznivo dejanje, ko se istočasno poseže tudi v človekove pravice in svoboščine, konkretno v človekovo dostojanstvo, ki je prav tako pravno varovana dobrina, zato pri takih kaznivih dejanjih ni mogoča konstrukcija nadaljevanega kaznivega dejanja, kot to napačno pojmuje pritožba, ki je v tem delu neutemeljena.

Obtoženec je tekom postopka izkoristil svojo pravico do zagovora z molkom, zato je prvo sodišče vse izvedene dokaze v skladu z metodološkim napotkom iz določbe drugega odstavka člena 355 ZKP v nasprotju s pritožbenim očitkom o nekritičnem dokaznem ocenjevanju skrbno pretehtalo, torej vsakega posebej in v zvezi z drugimi in zato ni mogoče po prepričanju pritožbenega sodišča pritrditi stališču pritožbe, da ključna dejstva, ki so pomembna za razsojo, niso dokazana, česar pritožba tudi argumentirano ne konkretizira.