Sklep o ustanovitvi javnega zavoda Moderna galerija |...

375. Sklep o ustanovitvi javnega zavoda Moderna galerija

Na podlagi 3. člena zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, Uradni list RS, št. 17/91-I – ZUDE in Uradni list RS, št. 55/92 – ZVDK, 13/93, 66/93, 45/94 – odl. US, 8/96, 31/00 – ZP-L in 36/00 – ZPDZC), 20. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99 in 110/02 – ZGO-1) ter 26. in 135. člena zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02) je Vlada Republike Slovenije sprejela

S K L E P
o ustanovitvi javnega zavoda Moderna galerija

I. UVODNE DOLOČBE

1. člen

(1)

S tem sklepom Republika Slovenija ustanovi javni zavod Moderna galerija (v nadaljnjem besedilu: zavod) v skladu z določbami zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02, v nadaljnjem besedilu: ZUJIK), ureja njegov status, razmerja med ustanoviteljem in zavodom ter temeljna vprašanja glede organizacije, dejavnosti in načina financiranja zavoda.

(2)

Ustanovitelj zavoda je Republika Slovenija. Ustanoviteljske pravice in obveznosti Republike Slovenije izvaja Vlada Republike Slovenije.

2. člen

Moderna galerija v Ljubljani je bila ustanovljena z Uredbo Vlade Ljudske republike Slovenije z dne 30. 12. 1947 (Uradni list LRS, št. 1/48). Leta 1951 so odprli prvo stalno razstavo slovenske umetnosti od impresionizma do leta 1950. Stalne razstave so bile na novo postavljene v letih 1960, 1962, 1963, 1980, 1988, 1990, 1994 in 2001. Leta 2000 je bila prvič predstavljena mednarodna zbirka 2000+. S sklepom o ustanovitvi javnega zavoda Moderna galerija (Uradni list RS, št. 29/96 in 49/97) pa je Vlada Republike Slovenije uredila njegovo organizacijo in delovanje z veljavnimi predpisi.

3. člen

(1)

Moderna galerija je nacionalni muzej, ki v skladu s svojim poslanstvom deluje na področju dveh vsebinskih sklopov – moderne in sodobne umetnosti.

(2)

Kot muzej moderne umetnosti sistematično raziskuje, zbira in predstavlja umetnost modernizma in njegove tradicije. Ukvarja se predvsem s slovensko umetnostjo 20. stoletja od začetkov modernizma okoli leta 1900, pa tudi s sodobnimi umetniki, ki nadaljujejo tradicije modernističnih teženj.

(3)

Kot muzej sodobne umetnosti skrbi za sodobne prakse na področju vizualnih umetnosti. Predstavlja nove vsebine in nove načine izražanja, razstavljanja in interpretiranja sodobnosti ter z rednimi odkupi del slovenskih avtorjev vzpostavlja stalno zbirko umetnosti 21. stoletja, z odkupi del tujih umetnikov pa dopolnjuje mednarodno zbirko 2000+.

4. člen

(1)

Ime zavoda je Moderna galerija.

(2)

V mednarodnem poslovanju galerija uporablja ime The Museum of Modern Art.

(3)

Sedež javnega zavoda: Tomšičeva 14, Ljubljana.

(4)

Zavod je pravna oseba.

(5)

Zavod je vpisan v sodni register pri Okrožnem sodišču v Ljubljani.

5. člen

Zavod sestavljata notranji organizacijski enoti, in sicer oddelek za moderno umetnost in oddelek za sodobno umetnost.

II. DEJAVNOSTI ZAVODA

6. člen

(1)

Glede na namen, zaradi katerega je zavod ustanovljen, kot javno službo obvezno opravlja naslednje naloge:

– zbira, evidentira, dokumentira, raziskuje, inventarizira dediščino na podlagi zbiralne politike in poslanstva zavoda,

– varuje in hrani zbirke, ter jih dopolnjuje v skladu s poslanstvom galerije,

– razvija vlogo osrednje galerije za področja svojih zbirk v sodelovanju z mrežo muzejev, uporabniki, partnerji,

– v vlogi državnega muzeja skrbi za enotne standarde na področju varovanja in hranjenja tovrstnega muzejskega gradiva,

– posreduje podatke o dediščini v register in skrbi za dostopnost podatkov javnosti,

– poleg stalne razstave vsaj enkrat letno pripravi študijske razstave s področja svojega delovanja, pri razstavah sodeluje z domačimi in tujimi muzeji in drugimi ustanovami,

– sam ali v sodelovanju z drugimi organizacijami v galerijskih prostorih in izven njih razstavlja in postavlja sodobna dela domačih in mednarodnih umetnikov,

– aktivno sodeluje pri slovenskem in mednarodnem kulturnem, strokovnem in znanstvenem sodelovanju z drugimi muzeji, raziskovalnimi ustanovami in državnimi javnimi zavodi ter Radiotelevizijo Slovenija,

– omogoča prostorske pogoje za raziskovanje, ustvarjanje in teoretsko proučevanje modernih in sodobnih umetnosti,

– s predavanji, diskusijami, okroglimi mizami, delavnicami, seminarji in publikacijami skrbi za sprotno teoretsko in kritiško spremljanje moderne in sodobne umetnosti,

– v laboratoriju za nove medije raziskuje in predstavlja sodobno umetnost, ki nastaja s pomočjo novih informacijskih tehnologij,

– pripravlja in izvaja pedagoške in andragoške programe ter programe za težje prilagodljive družbene skupine,

– omogoča dostopnost do podatkov in programov telesno oviranim osebam,

– skrbi za izobraževanje svojih strokovnih sodelavcev in nudi pomoč pri strokovnem izobraževanju strokovnih sodelavcev drugih muzejev, vodi strokovno izobraževanje pripravnikov,

– ustrezni komisiji daje strokovna mnenja o izvozu, iznosu in uvozu kulturne dediščine,

– pri restavratorsko-konservatorski dejavnosti se povezuje z Restavratorskim centrom Republike Slovenije in ostalimi muzeji,

– letni program razstav in prireditev usklajuje z razstavnimi termini z ostalimi državnimi muzeji,

– vodi strokovno knjižnico za področje svoje dejavnosti, ki je odprta javnosti in skrbi za izvajanje knjižnične dejavnosti po zahtevanih standardih in zakonodaji,

– izdaja tiskano gradivo, video, zvočne in računalniške zapise, ki izhajajo iz poslanstva muzeja, ter druge oblike promocijskega materiala,

– vodi evidenco nezakonito odtujenih predmetov kulturne dediščine naravnega izvora,

– evidentira premično kulturno dediščino po standardih UNESCO (Object ID),

– organizira znanstvena in strokovna srečanja, razgovore, seminarje in podobno, predvsem s področja delovanja zavoda,

– redno obvešča javnost o prireditvah v sredstvih javnega obveščanja, redno posreduje informacije javnosti o poslovanju, razvojnih programskih ciljih in uresničevanju programa.

(2)

Za uresničevanje svojega poslanstva mora biti zavod odprt za ogled razstav vse dni v letu, razen dogovorjenih prazničnih dni, ter mora zagotoviti brezplačen ogled stalnih razstav vsako prvo nedeljo v mesecu.

7. člen

Naloge iz prejšnjega člena, ki jih zavod opravlja, so v skladu z uredbo o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti (Uradni list RS, št. 2/02) razvrščene:

III. ORGANI ZAVODA

8. člen

Organi zavoda so:

– direktor,

– svet,

– strokovni svet.

9. člen

(1)

Direktor zastopa, predstavlja in vodi poslovanje zavoda ter odgovarja za zakonitost in strokovnost dela zavoda.

(2)

Direktor mora pri vodenju poslov ravnati z javnimi in drugimi sredstvi s skrbnostjo vestnega gospodarstvenika.

(3)

Direktorja imenuje minister, pristojen za kulturo (v nadaljnjem besedilu: minister), na podlagi javnega razpisa ter po predhodnem mnenju sveta in strokovnega sveta. Poleg javnega razpisa lahko minister povabi posamezne kandidate tudi neposredno.

(4)

Mandat direktorja traja pet let, po izteku te dobe je lahko ponovno imenovan.

(5)

Na podlagi akta o imenovanju direktorja sklene z njim pogodbo o zaposlitvi v imenu sveta njegov predsednik. Delovno razmerje z direktorjem se sklene za določen čas, čas trajanja mandata.

(6)

Predhodno soglasje k pogodbi o zaposlitvi daje minister.

10. člen

(1)

Za direktorja je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih pogojev izpolnjuje naslednje pogoje:

– univerzitetno izobrazbo ene od strok s področja dela zavoda,

– najmanj 5 let delovnih izkušenj s področja dela zavoda,

– sposobnost za organiziranje in vodenje dela v kolektivu,

– aktivno znanje najmanj enega svetovnega jezika in pasivno znanje najmanj enega svetovnega jezika.

(2)

Ob prijavi na javni razpis je kandidat za direktorja dolžan priložiti program delovanja zavoda v prihodnjih petih letih.

11. člen

(1)

Direktor je lahko razrešen pred potekom mandata v naslednjih primerih:

– če sam zahteva razrešitev,

– če nastane kateri od razlogov, ko direktorju preneha pogodba o zaposlitvi po zakonu, ki ureja delovna razmerja,

– če direktor pri svojem delu ne ravna po predpisih in splošnih aktih zavoda,

– če direktor s svojim nevestnim ali nepravilnim delom povzroči zavodu večjo škodo ali če zanemarja ali malomarno opravlja svoje dolžnosti, tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti zavoda.

(2)

Minister mora pred sprejemom sklepa o razrešitvi pridobiti predhodno mnenje sveta in strokovnega sveta ter seznaniti direktorja o razlogih za razrešitev in mu dati možnost, da se o njih izjavi.

(3)

Če svet oziroma strokovni svet ne da mnenja v roku 30 dni, se šteje, da se z razrešitvijo strinja.

12. člen