2649. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o orožju (ZOro-1C)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o orožju (ZOro-1C)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o orožju (ZOro-1C), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 16. julija 2021.
Ljubljana, dne 24. julija 2021
Borut Pahor predsednik Republike Slovenije
Z A K O N
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O OROŽJU (ZOro-1C)
V Zakonu o orožju (Uradni list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo in 85/09) se v 1. členu drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Ta zakon določa nabavo, posest, prenos in promet z orožjem v skladu z Direktivo Sveta 91/477/EGS z dne 18. junija 1991 o nadzoru nabave in posedovanja orožja (UL L št. 256 z dne 13. 9. 1991, str. 51), zadnjič spremenjeno z Direktivo (EU) 2017/853 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o spremembi Direktive Sveta 91/477/EGS o nadzoru nabave in posedovanja orožja (UL L št. 137 z dne 24. 5. 2017, str. 22).«.
V 2. členu se za besedo »izdelan« dodata vejica in beseda »predelan«.
3. člen se spremeni tako, da se glasi:
»3. člen
Razvrstitev in kategorizacija orožja
Orožje po tem zakonu se razvršča v naslednje kategorije:
1.
eksplozivni vojaški izstrelki in lanserji;
2.
avtomatsko strelno orožje;
3.
strelno orožje, prikrito v druge predmete splošne rabe;
4.
strelivo s prebojnim, eksplozivnim ali vnetljivim učinkom in nedelaborirani izstrelki za tako strelivo;
5.
strelivo za pištole in revolverje s kroglo, ki ima razširni (ekspanzijski) učinek, in krogle za tako strelivo, razen streliva za lovsko ali športno orožje za osebe, ki imajo pravico do tega orožja;
6.a
avtomatsko strelno orožje, ki je bilo predelano v polavtomatsko strelno orožje;
7.
polavtomatsko strelno orožje s centralnim vžigom naboja:
7.a
kratkocevno strelno orožje, ki omogoča izstrelitev več kot 21 nabojev brez ponovnega polnjenja z integralnim nabojnikom za več kot 20 nabojev ali se vanj vstavi menjalni nabojnik ali drug vir nabojev za več kot 20 nabojev,
7.b
dolgocevno strelno orožje, ki omogoča izstrelitev več kot 11 nabojev brez ponovnega polnjenja z integralnim nabojnikom za več kot deset nabojev ali se vanj vstavi menjalni nabojnik ali drug vir nabojev za več kot deset nabojev;
8.a
polavtomatsko dolgocevno strelno orožje s centralnim vžigom naboja (tj. strelno orožje, prvotno namenjeno za streljanje z rame), ki se lahko z zložljivim ali teleskopskim kopitom ali kopitom, ki se lahko sname brez uporabe orodja, lahko skrajša na manj kot 60 centimetrov skupne dolžine, ne da bi izgubilo funkcionalnost;
9.
vsako strelno orožje v tej kategoriji, ki je bilo predelano za streljanje s slepimi naboji, dražljivimi ali drugimi aktivnimi snovmi ali pirotehničnim strelivom ali v rekvizitno ali akustično orožje;
10.
posebna oprema za orožje in orožje, na katerem je ta oprema oziroma je njegov sestavni del;
11.
orožje, ki je izdelano ali predelano brez dovoljenja za promet z orožjem, razen orožja iz 4. in 7. točke kategorije D;
12.
orožje, izdelano iz katerega koli bistvenega sestavnega dela orožja, ki izvira iz nedovoljene trgovine;
13.
novo izdelano orožje, ki nima predpisanih označb;
14.
eksplozivno orožje in njegovi deli.
1.
repetirno kratkocevno strelno orožje;
2.
enostrelno kratkocevno strelno orožje s centralnim vžigom naboja;
3.
enostrelno kratkocevno strelno orožje za strelivo z robnim vžigom, s skupno dolžino do 28 centimetrov;
4.
polavtomatsko dolgocevno strelno orožje z nabojnikom in ležiščem naboja za skupaj več kot tri naboje, ko gre za strelno orožje z robnim vžigom, in za več kot tri, vendar manj kot 12 nabojev, ko gre za strelno orožje s centralnim vžigom naboja;
5.b
polavtomatsko kratkocevno strelno orožje (razen tistega iz 7.a točke kategorije A);
6.b
polavtomatsko dolgocevno strelno orožje iz točke 7.b kategorije A z napravo za polnjenje in ležiščem naboja za skupno manj kot tri naboje, pri katerem je napravo za polnjenje mogoče odstraniti ali za katero ni gotovo, da ga ne bi bilo mogoče z običajnim orodjem spremeniti v orožje z napravo za polnjenje in ležiščem naboja za skupno več kot tri naboje;
7.b
repetirno in polavtomatsko dolgocevno strelno orožje z gladko cevjo skupne dolžine do 60 centimetrov;
8.
vsako strelno orožje v tej kategoriji, ki je bilo predelano za streljanje s slepimi naboji, dražljivimi ali drugimi aktivnimi snovmi ali pirotehničnim strelivom ali v rekvizitno ali akustično orožje;
9.
polavtomatsko strelno orožje za civilno rabo, ki je podobno avtomatskemu strelnemu orožju, razen tistega iz 6.a, 7. ali 8.a točke kategorije A.
1.
repetirno dolgocevno strelno orožje z risano cevjo in repetirno dolgocevno strelno orožje z gladko cevjo skupne dolžine več kot 60 centimetrov, ki ni zajeto v 7.b točki kategorije B;
2.
enostrelno dolgocevno strelno orožje z eno ali več enostrelnimi risanimi cevmi;
3.
polavtomatsko dolgocevno strelno orožje z gladko cevjo, skupne dolžine več kot 60 centimetrov, ki ni zajeto v kategorijah A in B;
4.
enostrelno kratkocevno orožje za strelivo z robnim vžigom in s skupno dolžino najmanj 28 centimetrov;
5.
vsako strelno orožje v tej kategoriji, ki je bilo predelano za streljanje s slepimi naboji, dražljivimi ali drugimi aktivnimi snovmi ali pirotehničnim strelivom ali v rekvizitno ali akustično orožje;
6.
strelno orožje, razvrščeno v kategorijo A, B, C ali D, ki je bilo onesposobljeno v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) številka 2015/2403 z dne 15. decembra 2015 o določitvi skupnih smernic o standardih in tehnikah za onesposobitev, ki zagotavljajo nepreklicno neuporabnost onesposobljenega strelnega orožja (UL L št. 333 z dne 19. 12. 2015, str. 62), zadnjič spremenjeno z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2018/337 z dne 5. marca 2018 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) 2015/2403 o določitvi skupnih smernic o standardih in tehnikah za onesposobitev, ki zagotavljajo nepreklicno neuporabnost onesposobljenega strelnega orožja (UL L št. 65 z dne 8. 3. 2018, str. 1);
7.
enostrelno dolgocevno strelno orožje z gladkimi cevmi.
3.
reprodukcije strelnega orožja, pri katerem se ne uporablja enovitega naboja;
8.
električni paralizatorji;
Orožje iz prejšnjega odstavka se glede pravic in obveznosti posameznikov, pravnih oseb in podjetnikov razvršča:
-
iz kategorije A v prepovedano orožje, razen če je z zakonom določeno drugače;
-
iz kategorije B in kategorije C (razen orožja iz 6. točke kategorije C) v dovoljeno orožje, za katerega je potrebno predhodno dovoljenje;
-
iz 6. točke kategorije C v dovoljeno orožje, ki ga je treba prijaviti;
-
iz 2., 3., 4. točke kategorije D in 6. točke kategorije D, pri katerem je kinetična energija izstrelka na ustju cevi 25 J ali več, v dovoljeno orožje, ki ga je treba prijaviti;
-
iz 6. točke kategorije D, pri katerem je kinetična energija izstrelka na ustju cevi nižja kot 25 J, do vključno 9. točke kategorije D, v drugo dovoljeno orožje, za katero ni potrebno posebno dovoljenje;
-
iz 5.d točke kategorije D in električni paralizatorji iz 8. točke kategorije D, ki delujejo na daljavo z izstrelitvijo puščic ali drugih podobnih izstrelkov, v orožje, katerega nabava in posest posameznikom ter pravnim osebam in podjetnikom ni dovoljena, razen če s tem zakonom ali drugim predpisom ni določeno drugače.
Ne glede na šesto alinejo prejšnjega odstavka lahko orožje iz 5.d točke kategorije D nabavljajo in imajo v posesti ter razstavljajo osebe, ki imajo dovoljenje za zbiranje orožja iz 28. člena in muzeji iz 29. člena tega zakona.
Za orožje se štejejo tudi strelivo, sestavni deli streliva in bistveni sestavni deli orožja, če ni s tem zakonom določeno drugače.
Za orožje se po tem zakonu ne šteje:
2.
imitacije oziroma replike orožja;
3.
starinsko oziroma staro orožje;
4.
plašilno-signalno orožje oziroma orožje, ki je izdelano in namenjeno za alarm, plašenje in signaliziranje, reševanje življenj, omamljanje in klanje živali, lov s harpuno, v industrijske ali tehnične namene, če se ima v posesti ali uporablja samo za navedene namene, in strelivo za tako orožje;
5.
strelivo za orožje iz 6. in 7. točke kategorije D, sam izstrelek (krogle, šibre) in tulec brez netilke.
Ne glede na določbo 4. točke prejšnjega odstavka sme posameznik nabaviti, imeti v posesti ali uporabljati strelivo za orožje za alarm, plašenje in signaliziranje, reševanje življenj, v industrijske ali tehnične namene, če izpolnjuje pogoj iz 1. točke drugega odstavka 14. člena tega zakona. Strelivo se sme uporabljati le z orožjem.
Pregled izpolnjevanja tehničnih specifikacij za plašilno in signalno orožje oziroma orožje, ki je izdelano in namenjeno za alarm, plašenje in signaliziranje, opravljajo organi za ugotavljanje skladnosti.
Minister, pristojen za notranje zadeve, podrobneje določi, razen če ta zakon določi drugače, vrste orožja iz tega člena ter tehnične specifikacije za plašilno-signalno orožje oziroma orožje, ki je izdelano in namenjeno za alarm, plašenje in signaliziranje, postopek ugotavljanja izpolnjevanja tehničnih specifikacij za plašilno-signalno orožje oziroma orožje, ki je izdelano in namenjeno za alarm, plašenje in signaliziranje ter pogoje, ki jih mora izpolnjevati organ za ugotavljanje skladnosti.«.
4. člen se spremeni tako, da se glasi:
Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:
1.
Prepovedano orožje je orožje, katerega promet, nabava in posest posameznikom, pravnim osebam in podjetnikom niso dovoljeni, razen če s tem zakonom ni določeno drugače.
2.
Dovoljeno orožje je orožje, katerega promet, nabava in posest posameznikom, pravnim osebam in podjetnikom je dovoljena pod pogoji, ki jih določa ta zakon.
3.
Ognjeno strelno orožje je cevno orožje, ki izstreljuje šibre, krogle, dražljive ali druge aktivne snovi oziroma druge izstrelke z delovanjem smodnikovih plinov, je namenjeno njihovemu izstreljevanju ali ga je mogoče predelati za njihovo izstreljevanje in je razvrščeno v kategorije A, B, C in 2., 3., in 4. točko kategorije D. Šteje se, da je predmet mogoče predelati za izstreljevanje šiber, krogel ali izstrelkov z delovanjem smodnikovih plinov, če:
a)
je videti kot strelno orožje in
b)
ga je mogoče zaradi njegove konstrukcije ali materiala, iz katerega je proizvedeno, predelati v strelno orožje.
4.
Kratkocevno strelno orožje je orožje, pri katerem cev ni daljša od 30 centimetrov, ali katerega skupna dolžina ne presega 60 centimetrov.
5.
Dolgocevno strelno orožje je orožje, ki ni kratkocevno strelno orožje.
6.
Avtomatsko strelno orožje je orožje, ki se po vsakem strelu avtomatsko napolni in lahko z enkratnim potegom sprožilca izstreli več kot en naboj.
7.
Polavtomatsko strelno orožje je orožje, ki se po vsakem strelu avtomatsko napolni, vendar lahko z enkratnim potegom na sprožilec izstreli le en naboj.
8.
Repetirno strelno orožje je orožje, ki ga je po strelu mogoče ročno ponovno napolniti z novim nabojem iz nabojnika ali vrtljivega bobna z repetirnim mehanizmom.
9.
Enostrelno orožje je orožje, ki nima nabojnika in se napolni pred vsakim strelom z ročno vstavitvijo naboja v ležišče naboja ali v odprtino (nišo) za polnjenje ob zaklepu cevi.
10.
Rekvizitno in akustično orožje je strelno orožje, ki je posebej predelano za streljanje izključno s slepimi naboji, za uporabo v gledaliških predstavah, pri fotografiranju, pri snemanju filma in za televizijo, pri uprizarjanju zgodovinskih dogodkov, na športnih in drugih prireditvah in pri usposabljanju o ravnanju z orožjem, ipd.
11.
Plinsko orožje je orožje, ki je izdelano za streljanje z dražljivimi ali drugimi aktivnimi snovmi in ne ustreza tehničnim specifikacijam za plašilno-signalno orožje oziroma orožje, ki je izdelano in namenjeno za alarm, plašenje in signaliziranje.
12.
Plašilno-signalno orožje je orožje, ki je izdelano za streljanje samo s slepimi naboji, dražljivimi ali drugimi aktivnimi snovmi ali pirotehničnim signalnim strelivom ter ga ni mogoče predelati tako, da bi se iz njega lahko z delovanjem potisnega sredstva, smodnikovih plinov, izstreljevale šibre, krogle oziroma drugi izstrelki.
13.
Reprodukcija strelnega orožja je funkcionalna kopija različnega strelnega orožja, ki se polni skozi cev ali bobnič posamično s smodnikom in izstrelkom ter ne uporablja enovitega naboja.
14.
Vojaško orožje je orožje in strelivo, ki se nabavlja in uporablja po posebnih predpisih in promet s katerim posameznikom ni dovoljen ali je omejen.
15.
Bistveni sestavni deli orožja so zaklep, zaklepišče, ležišče naboja s cevjo ter boben z ležišči naboja in so razvrščeni v enako kategorijo kot strelno orožje, v katero so vgrajeni ali v katero se jih namerava vgraditi.
16.
Starinsko oziroma staro orožje je ognjeno strelno orožje, ki je bilo izdelano pred letom 1871 in strelno orožje na sprednje polnjenje, izdelano pred letom 1893.
17.
Zračno orožje je kratko ali dolgocevno orožje, ki pod pritiskom zraka ali plinov izstreljuje zrna, kroglice ali druge izstrelke.
18.
Orožje s tetivo so loki, samostreli in druge naprave, ki s pomočjo napete tetive, vzmeti ali drugega potisnega sredstva izstreljujejo puščice ali druge izstrelke.
19.
Možnarji so naprave za pokanje s črnim smodnikom.
20.
Strelivo je stvar, ki se uporablja za polnjenje orožja in streljanje.
21.
Enovit naboj je naboj, ki ga sestavlja netilka, pogonski smodnik in izstrelek (šibre, krogle, dražljive ali druge aktivne snovi oziroma drugi izstrelki), ki jih združuje tulec.
22.
Strelivo s prebojnim učinkom je strelivo, ki je namenjeno za vojaško uporabo, pri katerem je izstrelek praviloma oplaščen in ima trdo prebojno jedro.
23.
Strelivo z eksplozivnim učinkom je strelivo, ki je namenjeno za vojaško uporabo, pri katerem vsebuje izstrelek polnitev, ki ob udarcu eksplodira.
24.
Strelivo z vnetljivim učinkom je strelivo, ki je namenjeno za vojaško uporabo, pri katerem vsebuje izstrelek kemično zmes, ki se vname pri dotiku z zrakom ali ob udarcu.
25.
Strelivo z ekspanzijskim učinkom je strelivo, ki ima delno oplaščene krogle ali krogle z votlim vrhom.
26.
Sestavni deli streliva so tulec z netilko, netilka in pogonski smodnik.
27.
Slepo strelivo je strelivo, ki ga sestavlja tulec z netilko, netilka in pogonski smodnik ter je brez izstrelka (šibre, krogle, dražljive ali druge aktivne snovi oziroma drugi izstrelki).
28.
Pirotehnično strelivo je pirotehnični izdelek, ki se ob normalni rabi lahko uporablja le z orožjem.
29.
Eksplozivno orožje so vse vrste bomb, min, granat ali drugih sredstev ali naprav, polnjenih z eksplozivnimi snovmi ali vžigalnimi sredstvi, pri katerih prihaja z zunanjim ali notranjim delovanjem do sproščanja energije in eksplozije. Za eksplozivno orožje se štejejo tudi deli eksplozivnega orožja, in sicer delujoči vžigalniki, eksplozivna polnitev in traserji.
30.
Hladno orožje so predmeti, kot so boksarji, hladno orožje prikrito v druge predmete splošne rabe, kot so bodala skrita v sprehajalno palico, boksar na držalu noža, britvica prikrita v kreditno kartico, ipd., ter bodala na vzmet, metuljček bodala, gumijevke, tonfe in drugi predmeti, ki so prirejeni za napad.
31.
Električni paralizatorji so ročne naprave, ki z visoko električno napetostjo človeka začasno onesposobijo.
32.
Razpršilci so naprave, ki s pomočjo stisnjenega plina razpršujejo dražljive ali druge aktivne snovi, ki človeka začasno onesposobijo ali škodujejo njegovemu zdravju ali pa so namenjeni za obrambo pred napadi živali.
33.
Onesposobljeno strelno orožje je strelno orožje, ki je postalo stalno neprimerno za uporabo z onesposobitvijo, ki zagotavlja, da so vsi bistveni sestavni deli strelnega orožja trajno neuporabni in jih ni mogoče odstraniti, zamenjati ali prirediti, da bi se kakorkoli omogočila ponovna usposobitev tega orožja, in je pregledano s strani komisije iz četrtega odstavka 42. člena tega zakona.
34.
Posebna oprema za orožje vseh kategorij so cevi z zunanjim navojem na ustju cevi ali drugimi nastavki, namenjenimi izključno za namestitev vojaške opreme (tromblonski nastavki ipd.), strelni namerilniki z napravo za elektronsko ojačevanje svetlobe oziroma z infrardečo napravo ali namerilniki s termičnim (IR) senzorjem, če so izdelani ali predelani tako, da se pritrdijo na orožje ali so njegov sestavni del. Namestitev naprave za elektronsko ojačevanje svetlobe oziroma z infrardečim ali termičnim (IR) senzorjem na namerilno strelno napravo, ki je na orožju, se šteje za sestavni del orožja. Strelni namerilniki z napravo za elektronsko ojačevanje svetlobe oziroma z infrardečo napravo ali namerilniki s termičnim (IR) senzorjem, če so izdelani ali predelani tako, da se pritrdijo na orožje ali so njegov sestavni del, so dovoljeni, če tako določajo predpisi o lovstvu.
35.
Dekorativno orožje so predmeti, izdelani v dekorativne namene, ki jih ni mogoče uporabiti ali predelati v strelno orožje.
36.
Imitacije oziroma replike orožja so predmeti iz materialov in sestavnih delov, ki so po zunanjem videzu podobni ali enaki orožju, vendar jih ni mogoče uporabiti ali predelati v strelno orožje.
37.
Muzej pomeni organizacijo, ki je dostopna javnosti in nabavlja, ohranja, raziskuje in razstavlja orožje, njegove pomembne sestavne dele ali strelivo v:
-
zgodovinske, kulturne, znanstvene, tehnične, izobraževalne, študijske ali razvedrilne namene, skladno z veljavnimi predpisi ali
-
v namene kulturne dediščine, kot je opredeljena v predpisih, ki urejajo varstvo kulturne dediščine.
38.
Zbiratelj pomeni posameznika, pravno osebo ali podjetnika, ki ima dovoljenje za zbiranje orožja ter zbira in ohranja orožje, njegove bistvene sestavne dele ali strelivo za zgodovinske, kulturne, znanstvene, tehnične ali izobraževalne namene ali varstva kulturne dediščine.
39.
Športni strelski mentor je oseba, ki je član strelske športne organizacije najmanj 3 leta in je najmanj 3 leta imetnik orožnega lista za športno orožje ter aktivno vadi za tekmovanja ali tekmuje na strelskih tekmovanjih z orožjem, ki ga daje v uporabo.«.
V 5. členu se drugi in tretji odstavek spremenita tako, da se glasita:
»Lovsko orožje je strelno orožje kategorij B in C, s katerim se sme loviti divjad po predpisih o lovstvu. Za lovsko orožje veljajo poleg določb tega zakona tudi določbe predpisov s področja lovstva.
Športno orožje je strelno orožje kategorije A, B, C in D, ki ga pod pogoji, ki jih določa ta zakon, vključno s kalibri, določi minister, pristojen za notranje zadeve.«.
Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»Minister, pristojen za notranje zadeve, določi vrste in dovoljene kalibre kratkocevnega ali dolgocevnega strelnega orožja s posamičnim polnjenjem, repetirnim mehanizmom, polavtomatsko in avtomatsko orožje kategorije A, ki ga je izjemoma dovoljeno zbirati na podlagi drugega stavka prvega odstavka 28. člena tega zakona.«.
8. člen se spremeni tako, da se glasi:
»8. člen
Posest, nošenje in prenašanje orožja ter dajanje orožja v uporabo in posojanje orožja
Posest orožja pomeni neposredno dejansko oblast nad orožjem.
Dajanje orožja v uporabo pomeni omogočanje uporabe orožja pod neposrednim nadzorom odgovorne osebe lovske organizacije in strelske organizacije, razen če ta zakon določa drugače.
Posojanje orožja pomeni izročitev orožja v posest in uporabo za določen čas.
Nošenje orožja pomeni, da ima posameznik orožje, pripravljeno za uporabo, pri sebi.
Za nošenje orožja se ne šteje, če ima posameznik orožje pri sebi v svojih stanovanjskih prostorih oziroma znotraj svojih ograjenih nepremičnin na način, da ne vznemirja ljudi, če ni s tem zakonom drugače določeno.
Za prenašanje orožja gre, če orožje ni pripravljeno za uporabo in je zaprto v embalaži, pri čemer mora biti strelivo ločeno od orožja, prenos pa je potreben iz upravičenih razlogov.
Strelivo je ločeno od orožja, ko je izpraznjen bobnič ali ležišče naboja v cevi in je prazen nabojnik, v primeru polnega nabojnika pa je ta izvlečen, strelivo oziroma nabojnik s strelivom pa se fizično ne dotika orožja.
Posameznik sme nositi in prenašati orožje, če ima pri sebi veljaven orožni list. Posameznik sme orožje prenašati tudi, če ima pri sebi ustrezno drugo veljavno orožno listino oziroma potrdilo o prijavi orožja in uraden identifikacijski dokument, ki ga je izdal državni organ in je opremljen s fotografijo.
Kdor nosi ali prenaša orožje, mora na zahtevo policista pokazati orožno listino ali potrdilo o prijavi orožja, ki upravičuje nošenje, prenašanje oziroma posest orožja, ter uraden identifikacijski dokument iz prejšnjega odstavka.«.
V 8.a členu se v prvem odstavku za besedo »prebivališče« doda besedilo »oziroma začasno prebivališče, če nima stalnega,«, beseda »ali« pa se nadomesti z besedo »oziroma«.
V 9. členu se za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Ognjeno strelno orožje ali njegovi bistveni sestavni deli, ki ga imajo v posesti in uporabi državni organi, morajo biti ob odsvojitvi posameznikom, pravnim osebam in podjetnikom v stalno civilno uporabo opremljeni z enotno oznako, kot je določeno v prvem odstavku 40. člena tega zakona.«.
V 11. členu se v prvem odstavku za besedo »prebivališče« doda besedilo »oziroma začasno prebivališče, če nima stalnega,«.
V četrtem odstavku se za besedo »lovišču« doda besedilo », skladno s predpisi o lovstvu,«.
Deseti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Obrazce vlog za izdajo orožnih listin in obrazce orožnih listin predpiše minister, pristojen za notranje zadeve, ki določi tudi ceno obrazcev orožnih listin, ki jo oseba plača pristojnemu organu. Obrazec orožnega lista, dovoljenja za posest orožja, orožnega posestnega lista, dovoljenja za zbiranje orožja, pooblastila za nošenje orožja, pooblastila za prenos orožja, potrdila za prenos in uporabo orožja, priglasitvenega lista, potrdila o onesposobitvi in evropske orožne prepustnice izdeluje podjetje ali organizacija, ki jo izbere minister, pristojen za notranje zadeve, v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje.«.
Enajsti odstavek se črta.
14. člen se spremeni tako, da se glasi:
»14. člen
Pogoji za izdajo in zamenjavo oziroma podaljšanje orožne listine posamezniku
Posamezniku se izda orožna listina za orožje kategorije A, B, C in D, razen za orožje iz 6. točke kategorije C, v skladu s pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz orožne listine, ob upoštevanju pogojev iz tega zakona.
Pristojni organ izda posamezniku dovoljenje za nabavo orožja, dovoljenje za nabavo streliva, orožni list in dovoljenje za posest orožja, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1.
da je dopolnil 18 let;
2.
da ni zadržkov javnega reda;
4.
da ima upravičen razlog za izdajo orožne listine;
5.
da predloži potrdilo o opravljenem zdravniškem pregledu, iz katerega izhaja, da izpolnjuje zdravstvene pogoje za posest ali nošenje orožja;
6.
da je opravil preizkus znanja o ravnanju z orožjem.
Ne glede na prejšnji odstavek se orožna listina ne izda posamezniku, ki je uveljavil pravico do ugovora vesti po posebnih predpisih.
Pristojni organ izda posamezniku, ki ima v orožnem listu ali dovoljenju za posest orožja že registrirano lovsko, športno ali varnostno orožje, istovrstno orožno listino za največ šest kosov lovskega, športnega ali varnostnega orožja brez preverjanja pogojev iz drugega odstavka tega člena.
Pristojni organ potrdi posamezniku pooblastilo za nošenje orožja, če so izpolnjeni pogoji iz 1., 2., 3., 5. in 6. točke drugega odstavka tega člena. Pri podaljšanju pooblastila za nošenje orožja pristojni organ preveri pogoje iz 2. in 3. točke drugega odstavka tega člena.
Pristojni organ potrdi posamezniku pooblastilo za prenos orožja, če so izpolnjeni pogoji iz 1., 2., 3., 5. in 6. točke drugega odstavka tega člena. Pri podaljšanju pooblastila za prenos orožja pristojni organ preveri pogoje iz 2. in 3. točke drugega odstavka tega člena.
Pristojni organ izda posamezniku dovoljenje za zbiranje orožja, če so izpolnjeni pogoji iz 1., 2., 3., 5. in 6. točke drugega odstavka tega člena ter pogoji za hrambo orožja po tretjem odstavku 25. člena tega zakona.
Pristojni organ izda posamezniku, ki v tujini nabavi orožje iz 2., 3. in 4. točke kategorije D ter 6. točke kategorije D, pri katerem je kinetična energija na ustju izstrelka cevi 25 J ali več priglasitveni list, če je dopolnil starost 21 let in izpolnjuje pogoje iz 2. in 6. točke drugega odstavka tega člena.
Pri podaljšanju veljavnosti oziroma zamenjavi orožnega lista pristojni organ preveri izpolnjevanje pogojev iz 2. in 3. točke drugega odstavka tega člena.
Pristojni organ po uradni dolžnosti preveri izpolnjevanje pogojev iz 2. in 3. točke drugega odstavka tega člena pri imetnikih orožnega lista, dovoljenja za posest orožja in dovoljenja za zbiranje ter pri odgovornih osebah imetnikov orožnega posestnega lista in dovoljenja za zbiranje najmanj vsakih pet let. Pri imetnikih priglasitvenega lista pristojni organ po uradni dolžnosti preveri izpolnjevanje pogoja iz 2. točke drugega odstavka tega člena najmanj vsakih pet let.