TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbama se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje delno spremeni tako, da se na novo glasi:

"I. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati odškodnino za nematerialno škodo v višini 64.800,00 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 5. 2013 do plačila, v roku 15 dni, da ne bo izvršbe.

V presežku (do zneska 210.000,00 EUR in glede zamudnih obresti za čas pred 3. 5. 2013), se tožbeni zahtevek za plačilo nematerialne škode zavrne.

II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka v višini 4.288,45 EUR v roku 15 dni brezobrestno, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila."

II. V preostalem se pritožbi zavrneta in se v nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Stranki sami krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obravnavana nezgoda pri delu se je pripetila, ko je tožnik delal na višini in je nameščal rešetke na podestu. Ker bi moral biti tožnik ves čas pripet z varnostnim pasom, oziroma ker ni prišlo do poškodbe takrat, ko naj bi zapuščal delovišče, je sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da je podan le 20 % tožnikov soprispevek. Kot je ugotovila izvedenka za varstvo pri delu, je tožnik s tem, ko ni bil pripet, kršil prvi in drugi odstavek 9. člena ZVZD, ki določa, da mora delavec spoštovati in izvajati ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu. Kršil je tudi tretji odstavek 9. člena ZVZD, ki določa, da mora delavec uporabljati varnostne naprave in sredstva in osebno varovalno opremo pri delu, skladno z njihovim namenom, pazljivo ravnati in skrbeti, da so v brezhibnem stanju. Tožnik je sicer imel varnostni pas nameščen, ni pa izvedel navezovanja z navezno vrvjo. Njegov prispevek je zato, glede na to, da je sam umaknil ploščo, ki je bila provizorična in je preprečevala padec, v višini 40 % in ne 20 %.