TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Revizija se zavrne.

II. Upnik sam trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Čeprav je v petem odstavku 21.a člena ZIZ, enako kot sta stranki določili v pogodbi, predvideno, da se pisna izjava vroča priporočeno po pošti, je namen tega določila, da upnik pridobi dokaz o vročitvi, ali pa (v primerih izogibanja vročitvi) vsaj dokaz o poskušani vročitvi, tudi če do dejanske vročitve ni prišlo. To je logično, saj gre za vročanje izven sodnega postopka, pri katerem listina, notarski zapis, pridobi prav posebno značilnost, značilnost neposredne izvršljivosti.

Ni izključeno, da bi lahko upnik tudi z "navadno" (R) priporočeno pošiljko (ne le s priporočeno pošiljko s povratnico ali z osebno vročitvijo) dokazal vročitev ali vsaj to, da se je pošiljka skušala vročiti dolžniku. A dokaza o tem upnik v postopku (vsaj vse do drugega pritožbenega postopka) ni predložil. Predložil je zgolj izpisek iz sprejemne knjige pošte, ki dokazuje, da je pošiljko na pošti oddal z oznako "R" (navadno priporočeno). Izpisek pa ni vseboval sprejemnih številk, na podlagi katerih bi potencialno pošta lahko sledila pošiljki in pojasnila, kaj se je z le to zgodilo.

Od spremembe ZPP-E dalje velja tretji odstavek 286. člena ZPP, ki določa, da lahko stranke tudi po prvem naroku za glavno obravnavo navajajo nova dejstva, predlagajo nove dokaze in uveljavljajo ugovore zaradi pobota in zastaranja, vendar le,...če njihova dopustitev po presoji sodišča ne bi zavlekla reševanja spora. Po stališču Vrhovnega sodišča je navedeno v obravnavani zadevi treba razlagati strogo. Prekluzija še vedno zagotavlja tudi koncentracijo sojenja na prvi stopnji. V obravnavani zadevi je imel upnik vse možnosti opraviti poizvedbe na pošti najkasneje, ko je prejel prvi sklep sodišča druge stopnje in se seznanil s stališčem sodišča. Prav tako bi se s presojo novih trditev in izvedbo predlaganih dokazov, predvsem z opravljanjem poizvedb na pošti, nedvomno zavlekel postopek.

Na obstoj izvršilnega naslova v ugovornem postopku pazi sodišče po uradni dolžnosti. S tem, ko je dolžnik zatrjeval, da do razdora pogodbe ni prišlo, saj obvestila ni prejel, je posledično ugovarjal tudi predčasni zapadlosti terjatve in njeni višini. Trditvena podlaga dolžnika, ki jo je podal v ugovoru zoper sklep o izvršbi, je zadostna.