TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi tožene stranke se delno ugodi in se izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje delno spremeni:

- v II. točki izreka tako, da se v tem delu na novo glasi:

"II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki izplačati nadomestilo plače:

- za obdobje od 20. 12. 2012 do 31. 12. 2012 sorazmerni del nadomestila plače ob upoštevanju bruto zneska 644,90 EUR;

- za obdobje od 1. 1. 2013 do 31. 12. 2013 v mesečnem bruto znesku 673,91 EUR;

- za obdobje od 1. 1. 2014 do 31. 12. 2014 v mesečnem bruto znesku 677,15 EUR;

- za obdobje od 1. 1. 2015 do 31. 12. 2015 v mesečnem bruto znesku 680,37 EUR;

- za obdobje od 1. 1. 2016 do 16. 10. 2016 v mesečnem bruto znesku 683,59 EUR

z zakonskimi zamudnimi obrestmi od pripadajočih mesečnih neto zneskov nadomestila plače od 19. dne v mesecu za pretekli mesec do plačila, v roku 15 dni, pod izvršbo.

Kar je iz naslova nadomestila plače zahtevanega več (razlika do vtoževanih 1.289,79 EUR bruto mesečno za obdobje od 20. 12. 2012 do 31. 12. 2012, razlika do vtoževanih 1.354,27 EUR bruto mesečno za obdobje od 1. 1. 2013 do 31. 12. 2013, razlika do vtoževanih 1.421,98 EUR bruto mesečno za obdobje od 1. 1. 2014 do 31. 12. 2014, razlika do vtoževanih 1.493,07 EUR bruto mesečno za obdobje od 1. 1. 2015 do 31. 12. 2015, razlika do vtoževanih 1.567,72 EUR bruto mesečno za obdobje od 1. 1. 2016 do 16. 10. 2016), se zavrne."

- v 1. alineji III. točke izreka tako, da se zahtevek iz naslova božičnice za leto 2012 v znesku 150,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 1. 2013 dalje zavrne in v V. točki izreka tako, da se znesek 9.673,50 EUR zniža na znesek 6.449,00 EUR, za razliko 3.224,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude, pa se zahtevek zavrne.

II. V preostalem se pritožba tožene stranke in v celoti pritožba tožnice zavrneta in se potrdi nespremenjeni izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

III. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je med pravdnima strankama v obdobju od 20. 12. 2012 do 16. 10. 2016 veljal aneks št. 2 k sklenjeni pogodbi o zaposlitvi z dne 15. 12. 2011, po katerem je imela tožnica pravico do dela s krajšim (polovičnim) delovnim časom, 20 ur tedensko, v skladu z ZSDP, zato je štelo, da ji je tožena stranka dolžna za to obdobje priznati delovno razmerje le za krajši delovni čas. Takšen zaključek sodišča prve stopnje je pravilen. V posledici ugotovitve nezakonitega prenehanja delovnega razmerja je delodajalec dolžan vzpostaviti stanje, ki je obstajalo pred izdajo nezakonite odpovedi in zagotoviti delavcu takšen pravni položaj, kot da nezakonitega ravnanja delodajalca ne bi bilo. Glede na to, da je zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi oživel tudi aneks št. 2 k tej pogodbi, ki je veljal v času odpovedi, je tožena stranka dolžna tožnici vzpostaviti delovno razmerje, kot je obstajalo med strankama na podlagi tega aneksa, to pa je delovno razmerje za skrajšani delovni čas, 20 ur tedensko. Pravne podlage za priznanje delovnega razmerja za polni delovni čas ni.

Ob upoštevanju, da je tožnica v posledici nezakonito odpovedane pogodbe o zaposlitvi upravičena do vzpostavitve premoženjskega stanja, kot da odpovedi ne bi bilo, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je tožnica v okviru reparacije upravičena tudi do dodatka k plači, to je božičnice oziroma dodatka iz naslova poslovne uspešnosti in regresa za letni dopust.