TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba A.A. zoper odločbo Sodišča združenega dela Republike Slovenije v zvezi z odločbo Sodišča združenega dela v Ljubljani, se ne sprejme.

Ustavna pritožba ni pravno srdstvo v sistemu rednih in izrednih pravnih sredstev, ampak je poseben institut za presojo posamičnih aktov zaradi varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Zato Ustavno sodišče ne more preverjati meritorne odločitve oz. dokazne ocene organa, ki je izdal posamični akt; ugotavlja le, ali ni morda v postopku odločanja o pravicah in obveznostih posameznika prišlo do ustavno nedopustnega posega v človekove pravice in temeljne svoboščine. Ustavna in zakonska določba (3. odst. 160. čl. Ustave in 1. odst. 51. čl. ZUstS) o tem, da se praviloma odloča o ustavni pritožbi le, če je bilo izčrpano pravno varstvo, pomeni tudi to, da se ustavna pritožba lahko vloži šele potem, ko so izčrpane vse redne in praviloma tudi izredne pravne poti, s katerimi se lahko popravijo ali odpravijo kršitve ustavnih pravic. Ni kršena pravica do enakega varstva pravic in do nepristranskega sodišča, če glede na načelo proste presoje dokazov sodišče samo odloči v tej, katera dejstva bo štelo za dokazana, oz. o tem katere dokaze bo izvedlo in kako bo presojalo njihovo verodostojnost, pri čemer mora spoštovati načelo kontadiktornosti.