Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in...

2642. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive

Na podlagi sedmega odstavka 105. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr., 20/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 47/15, 46/16, 49/16 – popr., 25/17 – ZVaj, 123/21, 172/21, 207/21, 105/22 – ZZNŠPP, 141/22, 158/22 – ZDoh-2AA in 71/23) minister za vzgojo in izobraževanje izdaja

P R A V I L N I K
o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina)

(1)

V skladu s tem pravilnikom v posamezni naziv napredujejo naslednji strokovni in vodstveni delavci:

1.

na področju predšolske vzgoje: vzgojitelj predšolskih otrok – pomočnik vzgojitelja in vzgojitelj predšolskih otrok;

2.

na področju osnovnošolskega izobraževanja, vzgoje in izobraževanja otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, glasbenega izobraževanja, srednješolskega izobraževanja ter vzgoje in izobraževanja v domovih za učence in dijaških domovih: učitelj, računalnikar – organizator informacijskih dejavnosti, korepetitor, učitelj praktičnega pouka, vodja posestva, strokovni delavec v centrali učnega podjetja, vodja centrale učnega podjetja, vzgojitelj, knjižničar in organizator;

3.

na področju višjega strokovnega izobraževanja: predavatelj višje strokovne šole in inštruktor;

4.

na področju izobraževanja odraslih: učitelj, organizator izobraževanja odraslih, svetovalni delavec v izobraževanju odraslih, če izvajajo javnoveljavne izobraževalne programe oziroma izobraževalne programe za odrasle;

5.

na področju vzgoje in izobraževanja: svetovalni delavec, pomočnik ravnatelja, ravnatelj in direktor;

6.

strokovni delavec, pomočnik direktorja in direktor v naslednjih javnih zavodih s področja vzgoje in izobraževanja: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Državni izpitni center Republike Slovenije, Center Republike Slovenije za poklicno izobraževanje, Andragoški center Republike Slovenije, Center šolskih in obšolskih dejavnosti ter Center Republike Slovenije za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja (v nadaljnjem besedilu: javni zavodi s področja vzgoje in izobraževanja).

(2)

Strokovni delavci iz prejšnjega odstavka, pomočniki ravnateljev, ravnatelji in direktorji iz 5. točke prejšnjega odstavka ter pomočniki direktorjev in direktorji iz 6. točke prejšnjega odstavka napredujejo v nazive mentor, svetovalec, svetnik ali višji svetnik.

(3)

Ne glede na prejšnji odstavek vzgojitelji predšolskih otrok – pomočniki vzgojiteljev napredujejo v naziv mentor ali svetovalec.

2. člen

(pogoji za napredovanje v naziv)

(1)

V skladu s tem pravilnikom lahko v posamezni naziv napredujejo strokovni delavci, pomočniki ravnateljev, ravnatelji oziroma direktorji iz 1., 2., 3., 4. in 5. točke prvega odstavka prejšnjega člena, ki izpolnjujejo z zakonom in drugimi predpisi določene pogoje za strokovne delavce, pomočnike ravnatelje, ravnatelje oziroma direktorje ter imajo sklenjeno delovno razmerje za izvajanje javnoveljavnih programov s področja vzgoje in izobraževanja oziroma programov s področja vzgoje in izobraževanja s pridobljeno javno veljavnostjo.

(2)

V skladu s tem pravilnikom lahko v posamezni naziv napredujejo strokovni delavci, pomočniki direktorjev oziroma direktorji iz 6. točke prvega odstavka prejšnjega člena, ki opravljajo vzgojno-izobraževalno delo oziroma svetovalno ali razvojno delo za področje vzgoje in izobraževanja, izpolnjujejo z zakonom in drugimi predpisi določene pogoje za strokovne delavce v javnih zavodih s področja vzgoje in izobraževanja in imajo sklenjeno delovno razmerje v javnih zavodih s področja vzgoje in izobraževanja iz 6. točke prvega odstavka prejšnjega člena.

3. člen

(trajnost naziva)

Pridobljeni nazivi mentor, svetovalec, svetnik in višji svetnik so trajni.

II. POSTOPEK

4. člen

(predlagatelj napredovanja v naziv)

(1)

Napredovanje posameznega strokovnega delavca oziroma pomočnika ravnatelja v naziv predlaga ravnatelj oziroma direktor v soglasju s strokovnim delavcem tekom celega leta.

(2)

Napredovanje ravnatelja oziroma direktorja v naziv predlaga svet vzgojno-izobraževalnega zavoda v soglasju z ravnateljem oziroma direktorjem tekom celega leta.

(3)

Napredovanje posameznega strokovnega delavca in pomočnika direktorja v javnem zavodu s področja vzgoje in izobraževanja v naziv predlaga direktor javnega zavoda s področja vzgoje in izobraževanja tekom celega leta.

(4)

Napredovanje direktorja javnega zavoda s področja vzgoje in izobraževanja v naziv predlaga svet javnega zavoda s področja vzgoje in izobraževanja tekom celega leta.

(5)

Če ravnatelj oziroma direktor ali svet vzgojno-izobraževalnega zavoda oziroma javnega zavoda s področja vzgoje in izobraževanja ne vloži predloga za napredovanje strokovnega delavca, pomočnika ravnatelja, ravnatelja, pomočnika direktorja ali direktorja v naziv do konca oktobra, januarja, marca, maja oziroma avgusta, lahko strokovni delavec ali ravnatelj, pomočnik direktorja oziroma direktor sam predlaga napredovanje v mesecu novembru, februarju, aprilu, juniju oziroma septembru.

5. člen

(napredovanje v naziv na predlog ravnatelja oziroma direktorja)

(1)

Predlog za napredovanje v naziv se vloži na obrazcu iz Priloge 1, ki je sestavni del tega pravilnika, kadar predlaga napredovanje ravnatelj oziroma direktor ali svet vzgojno-izobraževalnega zavoda.

(2)

K predlogu za napredovanje v naziv mentor v skladu z 8. členom tega pravilnika in v naziv svetovalec v skladu z 9. členom tega pravilnika se priložita utemeljitev ocene delovne uspešnosti in mnenje pristojnega strokovnega organa vzgojno-izobraževalnega zavoda o utemeljitvi ocene delovne uspešnosti.

(3)

K predlogu za izjemno napredovanje v naziv svetovalec v skladu z 10. členom tega pravilnika in svetnik v skladu z 12. členom tega pravilnika se priložijo utemeljitev ocene delovne uspešnosti, mnenje pristojnega strokovnega organa vzgojno-izobraževalnega zavoda o utemeljitvi ocene delovne uspešnosti in dokazila o opravljenem dodatnem strokovnem delu.

(4)

K predlogu za napredovanje v naziv svetnik v skladu z 11. členom tega pravilnika, višji svetnik v skladu s 13. členom tega pravilnika in k predlogu za izjemno napredovanje v naziv višji svetnik v skladu s 14. členom tega pravilnika se priložijo utemeljitev ocene delovne uspešnosti, mnenje pristojnega strokovnega organa vzgojno-izobraževalnega zavoda o utemeljitvi ocene delovne uspešnosti, dokazila o opravljenem dodatnem strokovnem delu ter dokazila o uspešno končanih programih nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja v vzgoji in izobraževanju.

(5)

Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za predlog za napredovanje v naziv, kadar predlaga napredovanje v naziv direktor ali svet javnega zavoda s področja vzgoje in izobraževanja.

6. člen

(napredovanje v naziv na predlog strokovnega delavca)

(1)

Predlog za napredovanje se vloži na obrazcu iz Priloge 2, ki je sestavni del tega pravilnika, kadar predlaga napredovanje strokovni delavec, pomočnik ravnatelja, ravnatelj oziroma direktor sam.

(2)

K predlogu za napredovanje v naziv mentor v skladu z 8. členom tega pravilnika, svetovalec v skladu z 9. členom tega pravilnika, svetnik v skladu z 11. členom tega pravilnika in višji svetnik v skladu s 13. ali 14. členom tega pravilnika se priložijo utemeljitev ocene delovne uspešnosti, mnenje pristojnega strokovnega organa vzgojno-izobraževalnega zavoda o utemeljitvi ocene delovne uspešnosti, dokazila o opravljenem dodatnem strokovnem delu ter dokazila o uspešno končanih programih nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja v vzgoji in izobraževanju.

(3)

K predlogu za napredovanje v naziv svetovalec v skladu z 10. členom tega pravilnika in svetnik v skladu z 12. členom tega pravilnika se priložijo utemeljitev ocene delovne uspešnosti, mnenje pristojnega strokovnega organa vzgojno-izobraževalnega zavoda o utemeljitvi ocene delovne uspešnosti in dokazila o opravljenem dodatnem strokovnem delu.

(4)

K predlogu za napredovanje v naziv mentor v skladu s tretjim odstavkom 8. člena tega pravilnika se priložita utemeljitev ocene delovne uspešnosti in mnenje pristojnega strokovnega organa vzgojno-izobraževalnega zavoda o utemeljitvi ocene delovne uspešnosti.

(5)

Ta člen se smiselno uporablja tudi za predlog za napredovanje v naziv, kadar predlaga napredovanje v naziv strokovni delavec, pomočnik direktorja ali direktor javnega zavoda s področja vzgoje in izobraževanja sam.

7. člen

(odločanje o napredovanju v naziv)

(1)

Na podlagi vloženega predloga za napredovanje v naziv se vodi postopek v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek.

(2)

O napredovanju v naziv v skladu s tem pravilnikom odloči minister, pristojen za vzgojo in izobraževanje (v nadaljnjem besedilu: minister).

(3)

Naziv se pridobi:

-

1. decembra, če je bil predlog za napredovanje vložen do vključno zadnjega dne novembra;

-

1. marca, če je bil predlog vložen do vključno zadnjega dne februarja;

-

1. maja, če je bil predlog vložen do vključno zadnjega dne aprila;

-

1. julija, če je bil predlog vložen do vključno zadnjega dne junija;

-

1. oktobra, če je bil predlog vložen do vključno zadnjega dne septembra.

(4)

Dokončna odločba o podelitvi naziva strokovnemu delavcu oziroma pomočniku ravnatelja je podlaga ravnatelju oziroma direktorju za določitev plače strokovnemu delavcu oziroma pomočniku ravnatelju v skladu s pridobljenim nazivom.

III. KRITERIJI IN MERILA NAPREDOVANJA V NAZIV

8. člen

(napredovanje v naziv mentor)

(1)

V naziv mentor lahko napreduje strokovni delavec, ki:

-

ima najmanj štiri leta delovne dobe;

-

je uspešen pri svojem delu;

-

je uspešno končal programe nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja v vzgoji in izobraževanju, s katerimi lahko v skladu s tem pravilnikom izkaže najmanj 4 točke;

-

je opravil različna dodatna strokovna dela in v skladu s tem pravilnikom zbral najmanj 4 točke.

(2)

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko v naziv mentor napreduje vzgojitelj predšolskih otrok in vzgojitelj predšolskih otrok – pomočnik vzgojitelja, ki:

-

ima najmanj tri leta delovne dobe;

-

je uspešen pri svojem delu;

-

je uspešno končal programe nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja v vzgoji in izobraževanju oziroma pridobil dodatna funkcionalna znanja, s katerimi lahko v skladu s tem pravilnikom izkaže najmanj 4 točke;

-

je opravil različna dodatna strokovna dela in v skladu s tem pravilnikom zbral najmanj 3 točke.

(3)

Ne glede na prejšnji odstavek vzgojitelj predšolskih otrok v vrtcu, ki v skladu s prvo alinejo tretjega odstavka 40. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno besedilo, 25/08, 98/09 – ZIUZGK, 36/10, 62/10 – ZUPJS, 94/10 – ZIU, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 55/17 in 18/21; v nadaljnjem besedilu: ZVrt) izvaja prilagojeni program za predšolske otroke s posebnimi potrebami in ima izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje, oziroma raven izobrazbe, pridobljene po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustrezajo izobrazbi druge stopnje, ustrezne smeri, napreduje v naziv na podlagi prvega odstavka tega člena.

(4)

Strokovni delavec lahko napreduje v naziv mentor tudi, če je izpolnil 25 let delovne dobe kot strokovni delavec na področju vzgoje in izobraževanja, izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 2. člena tega pravilnika in dokaže izpolnjevanje merila iz druge alineje prvega odstavka tega člena oziroma druge alineje drugega odstavka tega člena.

(5)

Prvi in četrti odstavek tega člena se smiselno uporabljata tudi za strokovne delavce v javnih zavodih s področja vzgoje in izobraževanja.

9. člen

(napredovanje v naziv svetovalec)

(1)

V naziv svetovalec lahko napreduje strokovni delavec, pomočnik ravnatelja, ravnatelj oziroma direktor, ki:

-

ima naziv mentor najmanj štiri leta;

-

je uspešen pri svojem delu;

-

je uspešno končal programe nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja v vzgoji in izobraževanju, s katerimi lahko v skladu s tem pravilnikom izkaže najmanj 5 točk;

-

je opravil različna dodatna strokovna dela in zbral najmanj 18 točk, od tega najmanj 9 točk za dodatna strokovna dela, ki so v skladu s tem pravilnikom ovrednotena z 2 ali več točkami.

(2)

Ne glede na prejšnji odstavek lahko v naziv svetovalec napreduje vzgojitelj predšolskih otrok in vzgojitelj predšolskih otrok – pomočnik vzgojitelja, ki:

-

ima naziv mentor najmanj tri leta;

-

je uspešen pri svojem delu;

-

je uspešno končal programe nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja v vzgoji in izobraževanju, s katerimi lahko v skladu s tem pravilnikom izkaže najmanj 5 točk;

-

je opravil različna dodatna strokovna dela in zbral najmanj 14 točk, od tega najmanj 8 točk za dodatna strokovna dela, ki so v skladu s tem pravilnikom ovrednotena z 2 ali več točkami.

(3)

Ne glede na prejšnji odstavek vzgojitelj predšolskih otrok v vrtcu, ki v skladu s prvo alinejo tretjega odstavka 40. člena ZVrt izvaja prilagojeni program za predšolske otroke s posebnimi potrebami in ima izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje, oziroma raven izobrazbe, pridobljene po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustrezajo izobrazbi druge stopnje, ustrezne smeri, napreduje v naziv na podlagi prvega odstavka tega člena.

(4)

Določbe prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi za strokovne delavce, pomočnike direktorjev in direktorje v javnih zavodih s področja vzgoje in izobraževanja.

10. člen

(izjemno napredovanje v naziv svetovalec)

(1)

Ne glede na prvi odstavek prejšnjega člena lahko v naziv svetovalec izjemoma napreduje strokovni delavec, ki:

-

ima najmanj štiri leta delovne dobe;

-

je nadpovprečno uspešen pri svojem delu;

-

je opravil različna dodatna strokovna dela in zbral najmanj 18 točk za dodatna strokovna dela, ki so v skladu s tem pravilnikom ovrednotena s 3 ali več točkami.

(2)

Ne glede na drugi odstavek prejšnjega člena lahko v naziv svetovalec izjemoma napreduje vzgojitelj predšolskih otrok, ki:

-

ima najmanj tri leta delovne dobe;

-

je nadpovprečno uspešen pri svojem delu;

-

je opravil različna dodatna strokovna dela in zbral najmanj 14 točk za dodatna strokovna dela, ki so v skladu s tem pravilnikom ovrednotena s 3 ali več točkami.

(3)

Ne glede na prejšnji odstavek vzgojitelj predšolskih otrok v vrtcu, ki v skladu s prvo alinejo tretjega odstavka 40. člena ZVrt izvaja prilagojeni program za predšolske otroke s posebnimi potrebami in ima izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje, oziroma raven izobrazbe, pridobljene po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustrezajo izobrazbi druge stopnje, ustrezne smeri, napreduje v naziv na podlagi prvega odstavka tega člena.

(4)

Ne glede na prvi odstavek prejšnjega člena lahko v naziv svetovalec izjemoma napreduje, pomočnik ravnatelja, ravnatelj oziroma direktor, ki:

-

ima najmanj pet let delovne dobe v vzgoji in izobraževanju;

-

ima naziv mentor najmanj pet let;

-

je nadpovprečno uspešen pri svojem delu;

-

je opravil različna dodatna strokovna dela in zbral najmanj 18 točk za dodatna strokovna dela, ki so v skladu s tem pravilnikom ovrednotena s 3 ali več točkami.

(5)

Določbe prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi za strokovne delavce, pomočnike direktorjev in direktorje v javnih zavodih s področja vzgoje in izobraževanja.

11. člen

(napredovanje v naziv svetnik)

(1)

V naziv svetnik lahko napreduje strokovni delavec, pomočnik ravnatelja, ravnatelj oziroma direktor, ki:

-

ima naziv svetovalec najmanj pet let;

-

je uspešen pri svojem delu;

-

je uspešno končal programe nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja v vzgoji in izobraževanju, s katerimi lahko v skladu s tem pravilnikom izkaže najmanj 7 točk;

-

je opravil različna dodatna strokovna dela in zbral najmanj 32 točk, od tega najmanj 10 točk za dodatna strokovna dela, ki so v skladu s tem pravilnikom ovrednotena z 2 ali več točkami, in najmanj 6 točk za dodatna strokovna dela, ki so v skladu s tem pravilnikom ovrednotena s 3 ali več točkami.

(2)

Ne glede na prejšnji odstavek lahko v naziv svetnik napreduje vzgojitelj predšolskih otrok, ki:

-

ima naziv svetovalec najmanj tri leta;

-

je uspešen pri svojem delu;

-

je uspešno končal programe nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja v vzgoji in izobraževanju, s katerimi lahko v skladu s tem pravilnikom izkaže najmanj 6 točk;

-

je opravil različna dodatna strokovna dela in zbral najmanj 26 točk, od tega najmanj 10 točk za dodatna strokovna dela, ki so v skladu s tem pravilnikom ovrednotena z 2 ali več točkami, in najmanj 4 točke za dodatna strokovna dela, ki so v skladu s tem pravilnikom ovrednotena s 3 ali več točkami.

(3)

Ne glede na prejšnji odstavek vzgojitelj predšolskih otrok v vrtcu, ki v skladu s prvo alinejo tretjega odstavka 40. člena ZVrt izvaja prilagojeni program za predšolske otroke s posebnimi potrebami in ima izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje, oziroma raven izobrazbe, pridobljene po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustrezajo izobrazbi druge stopnje, ustrezne smeri, napreduje v naziv na podlagi prvega odstavka tega člena.

(4)

Prvi odstavek tega člena se smiselno uporablja tudi za strokovne delavce, pomočnike direktorjev in direktorje v javnih zavodih s področja vzgoje in izobraževanja.

12. člen

(izjemno napredovanje v naziv svetnik)

(1)

Ne glede na prvi odstavek prejšnjega člena lahko v naziv svetnik izjemoma napreduje strokovni delavec, pomočnik ravnatelja, ravnatelj oziroma direktor, ki:

-

ima naziv mentor ali svetovalec, pridobljen v skladu z 9. členom tega pravilnika;

-

ima najmanj osem let delovne dobe;

-

je nadpovprečno uspešen pri svojem delu;

-

je opravil različna dodatna strokovna dela in zbral najmanj 32 točk za dodatna strokovna dela, ki so v skladu s tem pravilnikom ovrednotena s 3 ali več točkami.

(2)

Ne glede na drugi odstavek prejšnjega člena lahko v naziv svetnik izjemoma napreduje tudi vzgojitelj predšolskih otrok, ki:

-

ima naziv mentor ali svetovalec, pridobljen v skladu z 9. členom tega pravilnika;

-

ima najmanj šest let delovne dobe;

-

je nadpovprečno uspešen pri svojem delu;

-

je opravil različna dodatna strokovna dela in zbral najmanj 26 točk za dodatna strokovna dela, ki so v skladu s tem pravilnikom ovrednotena s 3 ali več točkami.

(3)

Ne glede na prejšnji odstavek vzgojitelj predšolskih otrok v vrtcu, ki v skladu s prvo alinejo tretjega odstavka 40. člena ZVrt izvaja prilagojeni program za predšolske otroke s posebnimi potrebami in ima izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje, oziroma raven izobrazbe, pridobljene po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustrezajo izobrazbi druge stopnje, ustrezne smeri, napreduje v naziv na podlagi prvega odstavka tega člena.

(4)

Določbe prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi za strokovne delavce, pomočnike direktorjev in direktorje v javnih zavodih s področja vzgoje in izobraževanja.

13. člen

(napredovanje v naziv višji svetnik)

(1)

V naziv višji svetnik lahko napreduje strokovni delavec, pomočnik ravnatelja, ravnatelj oziroma direktor, ki:

-

ima naziv svetnik najmanj pet let;

-

je uspešen pri svojem delu;

-

je uspešno končal programe nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja v vzgoji in izobraževanju, s katerimi lahko v skladu s tem pravilnikom izkaže najmanj 8 točk, od tega najmanj eno daljše izobraževanje v trajanju najmanj 24 ur z vključeno uporabo v praksi;

-

je opravil različna dodatna strokovna dela in zbral najmanj 40 točk, ki jih je zbral v najmanj štirih letih od pridobljenega naziva svetnik, od tega najmanj 18 točk iz vsaj treh različnih kriterijev dodatnega strokovnega dela, ki je v skladu s tem pravilnikom ovrednoteno s 3 ali več točkami.

(2)

Ne glede na prejšnji odstavek lahko v naziv višji svetnik napreduje vzgojitelj predšolskih otrok, ki:

-

ima naziv svetnik najmanj tri leta;

-

je uspešen pri svojem delu;

-

je uspešno končal programe nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja v vzgoji in izobraževanju, s katerimi lahko v skladu s tem pravilnikom izkaže najmanj 7 točk, od tega najmanj eno daljše izobraževanje v trajanju najmanj 24 ur z vključeno uporabo v praksi;

-

je opravil različna dodatna strokovna dela in zbral najmanj 34 točk, ki jih je zbral v najmanj dveh letih od pridobljenega naziva svetnik, od tega najmanj 16 točk iz vsaj treh različnih kriterijev dodatnega strokovnega dela, ki je v skladu s tem pravilnikom ovrednoteno s 3 ali več točkami.

(3)

Ne glede na prejšnji odstavek vzgojitelj predšolskih otrok v vrtcu, ki v skladu s prvo alinejo tretjega odstavka 40. člena ZVrt izvaja prilagojeni program za predšolske otroke s posebnimi potrebami in ima izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje, oziroma raven izobrazbe, pridobljene po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustrezajo izobrazbi druge stopnje, ustrezne smeri, napreduje v naziv na podlagi prvega odstavka tega člena.

(4)

Določbe prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi za strokovne delavce, pomočnike direktorjev in direktorje v javnih zavodih s področja vzgoje in izobraževanja.

14. člen

(izjemno napredovanje v naziv višji svetnik)

(1)

Ne glede na prvi odstavek prejšnjega člena lahko v naziv višji svetnik izjemoma napreduje strokovni delavec, pomočnik ravnatelja, ravnatelj oziroma direktor, ki:

-

ima naziv svetovalec, pridobljen v skladu z 9. členom tega pravilnika, ali svetnik, pridobljen v skladu z 11. členom tega pravilnika;

-

ima najmanj 12 let delovne dobe;

-

je nadpovprečno uspešen pri svojem delu;

-

je uspešno končal programe nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja v vzgoji in izobraževanju, s katerimi lahko v skladu s tem pravilnikom izkaže najmanj 8 točk, od tega najmanj eno daljše izobraževanje v trajanju najmanj 24 ur z vključeno uporabo v praksi;

-

je opravil različna dodatna strokovna dela in zbral najmanj 40 točk iz vsaj treh različnih kriterijev dodatnega strokovnega dela, ki je v skladu s tem pravilnikom ovrednoteno s 3 ali več točkami.

(2)

Ne glede na drugi odstavek prejšnjega člena lahko v naziv višji svetnik izjemoma napreduje vzgojitelj predšolskih otrok, ki:

-

ima naziv svetovalec, pridobljen v skladu z 9. členom tega pravilnika, ali svetnik, pridobljen v skladu z 11. členom tega pravilnika;

-

ima najmanj 9 let delovne dobe;

-

je nadpovprečno uspešen pri svojem delu;

-

je uspešno končal programe nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja v vzgoji in izobraževanju, s katerimi lahko v skladu s tem pravilnikom izkaže najmanj 7 točk, od tega najmanj eno daljše izobraževanje v trajanju najmanj 24 ur z vključeno uporabo v praksi;

-

je opravil različna dodatna strokovna dela in zbral najmanj 34 točk iz vsaj treh različnih kriterijev dodatnega strokovnega dela, ki je v skladu s tem pravilnikom ovrednoteno s 3 ali več točkami.

(3)

Ne glede na prejšnji odstavek vzgojitelj predšolskih otrok v vrtcu, ki v skladu s prvo alinejo tretjega odstavka 40. člena ZVrt izvaja prilagojeni program za predšolske otroke s posebnimi potrebami in ima izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje, oziroma raven izobrazbe, pridobljene po študijskih programih, ki v skladu z zakonom ustrezajo izobrazbi druge stopnje, ustrezne smeri, napreduje v naziv na podlagi prvega odstavka tega člena.

(4)

Prvi odstavek tega člena se smiselno uporablja tudi za strokovne delavce, pomočnike direktorjev in direktorje v javnih zavodih s področja vzgoje in izobraževanja.

15. člen

(delovna doba)

Za eno leto delovne dobe šteje 12 mesecev zaposlitve ne glede na trajanje delovnega časa.

16. člen

(ocena delovne uspešnosti)

(1)

Oceno delovne uspešnosti za strokovnega delavca oziroma pomočnika ravnatelja določi in utemelji ravnatelj oziroma direktor, za ravnatelja oziroma direktorja pa svet vzgojno- izobraževalnega zavoda.

(2)

Mnenje o utemeljitvi ocene delovne uspešnosti strokovnega delavca oziroma pomočnika ravnatelja s tajnim glasovanjem sprejme pristojni strokovni organ vzgojno-izobraževalnega zavoda z večino glasov vseh članov, in sicer:

-

na področju predšolske vzgoje vzgojiteljski zbor;

-

na področju osnovnošolskega izobraževanja, vzgoje in izobraževanja otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, glasbenega izobraževanja ter srednješolskega izobraževanja učiteljski zbor;

-

na področju vzgoje in izobraževanja otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami ter vzgoje in izobraževanja v domovih za učence in dijaških domovih vzgojiteljski zbor;

-

na področju višjega strokovnega izobraževanja predavateljski zbor;

-

na področju izobraževanja odraslih andragoški zbor.

(3)

Mnenje o utemeljitvi ocene delovne uspešnosti ravnatelja oziroma direktorja izda pristojni javni zavod s področja vzgoje in izobraževanja oziroma pristojna organizacijska enota pristojnega javnega zavoda s področja vzgoje in izobraževanja, in sicer:

-

za področje predšolske vzgoje, osnovnošolskega izobraževanja, vzgoje in izobraževanja otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, glasbenega izobraževanja, srednješolskega splošnega izobraževanja ter vzgoje in izobraževanja v domovih za učence in dijaških domovih Zavod Republike Slovenije za šolstvo;

-

za področje poklicnega in strokovnega izobraževanja ter višjega strokovnega izobraževanja Center Republike Slovenije za poklicno izobraževanje;

-

za področje izobraževanja odraslih Andragoški center Republike Slovenije.

(4)

Delovna uspešnost v skladu s prvim odstavkom tega člena se ocenjuje po naslednjih kriterijih:

-

delo z otroki, učenci, dijaki, študenti ali udeleženci v izobraževanju odraslih (v nadaljnjem besedilu: udeleženci izobraževanja);

-

sodelovanje s starši;

-

sodelovanje in timsko delo s sodelavci v vzgojno-izobraževalnem zavodu ter z drugimi strokovnjaki;

-

uporaba strokovnega znanja;

-

drugo delo, ki je posebnost stroke oziroma delovnega mesta;

-

medosebni odnosi z vsemi deležniki v vzgojno-izobraževalnem procesu.

(5)

Oceno delovne uspešnosti za strokovnega delavca in pomočnika direktorja v javnem zavodu s področja vzgoje in izobraževanja določi in utemelji direktor javnega zavoda s področja vzgoje in izobraževanja, za direktorja pa svet javnega zavoda s področja vzgoje in izobraževanja.

(6)

Mnenje o utemeljitvi ocene delovne uspešnosti strokovnega delavca, pomočnika direktorja in direktorja v javnem zavodu s področja vzgoje in izobraževanja s tajnim glasovanjem z absolutno večino sprejme komisija v sestavi najmanj petih članov, ki jih imenuje svet javnega zavoda s področja vzgoje in izobraževanja.

(7)

Delovna uspešnost v skladu s petim odstavkom tega člena se ocenjuje po naslednjih kriterijih:

-

uspešnost pri opravljanju nalog, predvidenih s sistemizacijo delovnega mesta in sprejetim letnim delovnim načrtom;

-

medosebni odnosi z vsemi deležniki v delovnem procesu.

IV. NADALJNJE IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE

17. člen

(nadaljnje izobraževanje in usposabljanje v vzgoji in izobraževanju)

(1)

Za nadaljnje izobraževanje in usposabljanje v vzgoji in izobraževanju v skladu s tem pravilnikom štejejo vsi programi, določeni s pravilnikom, ki ureja nadaljnje izobraževanje in usposabljanje strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju.

(2)

Za nadaljnje izobraževanje in usposabljanje v vzgoji in izobraževanju šteje tudi opravljen študijski program za pridobitev izobrazbe prve, druge ali tretje stopnje v skladu s 33. členom Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 109/12, 85/14, 75/16, 61/17 – ZUPŠ, 65/17, 175/20 – ZIUOPDVE, 57/21 – odl. US, 54/22 – ZUPŠ-1 in 100/22 – ZSZUN; v nadaljnjem besedilu: ZVis), opravljen študijski program, za pridobitev ravni izobrazbe, ki v skladu s 15. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 94/06; v nadaljnjem besedilu: ZViS-E) ustreza izobrazbi prve, druge ali tretje stopnje, opravljen študijski program za izpopolnjevanje v skladu s 33.a členom ZVis, opravljen višješolski študijski program višjega strokovnega izobraževanja v skladu z 20. členom Zakona o višjem strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 86/04, 100/13 in 54/22 – ZUPŠ-1; v nadaljnjem besedilu: ZVSI) ali opravljen študijski program za izpopolnjevanje na področju višjega strokovnega izobraževanja v skladu z 21. členom ZVSI, ki ni pogoj za opravljanje dela na delovnem mestu, na katerega je strokovni delavec, ravnatelj ali direktor razporejen.

(3)

Nadaljnje izobraževanje in usposabljanje iz prejšnjega odstavka se ovrednoti:

-

s 4 točkami opravljen študijski program za pridobitev izobrazbe prve ali druge stopnje v skladu s 33. členom ZVis, opravljen študijski program za pridobitev ravni izobrazbe, ki v skladu s 15. členom ZViS-E ustreza izobrazbi prve ali druge stopnje, opravljen študijski program za izpopolnjevanje v skladu s 33.a členom ZVis, opravljen višješolski študijski program višjega strokovnega izobraževanja v skladu z 20. členom ZVSI ali opravljen študijski program za izpopolnjevanje na področju višjega strokovnega izobraževanja v skladu z 21. členom ZVSI;

-

z 8 točkami opravljen študijski program za pridobitev izobrazbe tretje stopnje v skladu s 33. členom ZVis ali opravljen študijski program, po katerem se pridobi raven izobrazbe, ki v skladu s 15. členom ZViS-E ustreza izobrazbi tretje stopnje.

(4)

Če nadaljnje izobraževanje in usposabljanje strokovnega delavca v vzgoji in izobraževanju ni opredeljeno kot program v skladu s pravilnikom, ki ureja nadaljnje izobraževanje in usposabljanje strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju, se ovrednoti v postopku napredovanja v naziv. Posamezni program, ki traja najmanj 8 ur, se ovrednoti:

-

z 0,5 točke, če traja od 8 do 15 ur;

-

z 1 točko, če traja nad 15 do 23 ur;

-

z 1,5 točke, če traja nad 23 do 29 ur;

-

z 2 točkama, če traja nad 29 do 46 ur;

-

z 2,5 točke, če traja nad 46 do 63 ur;

-

s 3 točkami, če traja nad 63 do 79 ur;

-

s 3,5 točke, če traja nad 79 ur.

(5)

Ne glede na prejšnji odstavek se lahko ovrednoti tudi nadaljnje izobraževanje in usposabljanje, ki je krajše od 8 ur, tako da se trajanje takšnih programov sešteva, pri čemer mora skupno trajanje obsegati najmanj 8 ur. Obseg skupnega trajanja programov, krajših od 8 ur, se ovrednoti v skladu s prejšnjim odstavkom.

(6)

Za ovrednotenje v skladu s četrtim in petim odstavkom tega člena je predlogu za napredovanje treba priložiti:

1.

potrdilo o udeležbi, ki ga izvajalec programa izda na internem obrazcu;

2.

predmetnik programa, ki vsebuje podatke o skupnem številu ur, urnik s temami, predavatelji ter oblikami in metodami dela;

3.

dokazilo o aktivni udeležbi udeležencev programa, in sicer:

-

poročilo o vsebini programa, oblikah in metodah dela v programu, ki ga udeleženec lahko napiše sam, ali

-

poročilo o vsebini programa, oblikah in metodah dela v programu, načinu aktivnega sodelovanja udeležencev in možnostih uporabe pridobljenega znanja v vzgojno-izobraževalnem delu, ki ga udeležencu izroči izvajalec programa.

(7)

Programi nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja v vzgoji in izobraževanju se za napredovanje v naziv lahko vrednotijo in točkujejo, ko so uspešno končani, in le enkrat.

(8)

Strokovni delavec, pomočnik ravnatelja, ravnatelj oziroma direktor, ki je pridobil naziv, lahko pri naslednjem napredovanju uveljavlja programe nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja v vzgoji in izobraževanju, ki jih je opravil po vložitvi predloga za napredovanje, na podlagi katerega je pridobil naziv.

(9)

Nadaljnje izobraževanje in usposabljanje se vrednoti in točkuje v skladu s tem ali 18. členom tega pravilnika, in sicer glede na to, na katerem področju je bil strokovni delavec, pomočnik ravnatelja, ravnatelj oziroma direktor zaposlen v času, ko je bilo nadaljnje izobraževanje in usposabljanje uspešno končano.

18. člen

(nadaljnje izobraževanje in usposabljanje v javnih zavodih s področja vzgoje in izobraževanja)

(1)

Za nadaljnje izobraževanje in usposabljanje v javnih zavodih s področja vzgoje in izobraževanja v skladu s tem pravilnikom štejejo končani študijski programi za pridobitev izobrazbe ali izpopolnjevanje, s potrdilom izkazana pridobljena dodatna funkcionalna znanja ali strokovna usposobljenost, ki omogočajo boljše in hitrejše opravljanje delovnih nalog in niso predpisana kot pogoj za opravljanje dela na delovnem mestu, na katerega je strokovni delavec, pomočnik direktorja oziroma direktor razporejen, tako, da se vrednotijo:

1.

znanja in veščine, ki jih je zaposleni pridobil s tečaji, seminarji in usposabljanji v trajanju najmanj 8 pedagoških ur oziroma en dan brez preizkusa znanja z 0,5 točke;

2.

znanja in veščine, ki jih je zaposleni pridobil z dve do štiri dnevnimi tečaji, seminarji in usposabljanji brez preizkusa znanja z 1 točko;

3.

znanja in veščine, ki jih je zaposleni pridobil s pet in večdnevnimi tečaji, seminarji in usposabljanji brez preizkusa znanja z 1,5 točke;

4.

z dodatnimi 0,5 točkami znanja in veščine, ki jih je zaposleni pridobil s tečaji, seminarji in usposabljanji iz 1., 2. in 3. točke tega odstavka, zaključenimi s preizkusom znanja;

5.

potrdilo o aktivnem znanju tujega jezika s tremi točkami;

6.

strokovni izpit, razen izpita po končani pripravniški dobi, s tremi točkami;

7.

opravljen študijski program za pridobitev izobrazbe prve ali druge stopnje v skladu s 33. členom ZVis, opravljen študijski program, za pridobitev ravni izobrazbe, ki v skladu s 15. členom ZViS-E ustreza izobrazbi prve ali druge stopnje oziroma opravljen študijski program za izpopolnjevanje v skladu s 33.a členom ZVis, opravljen višješolski študijski program višjega strokovnega izobraževanja v skladu z 20. členom ZVSI ali opravljen študijski program za izpopolnjevanje na področju višjega strokovnega izobraževanja v skladu z 21. členom ZVSI, s 4 točkami;

8.

opravljen študijski program za pridobitev izobrazbe tretje stopnje v skladu s 33. členom ZVis oziroma opravljen študijski program, po katerem se pridobi raven izobrazbe, ki v skladu s 15. členom ZViS-E ustreza izobrazbi tretje stopnje, z 8 točkami.

(2)

Nadaljnje izobraževanje in usposabljanje iz prejšnjega odstavka se za napredovanje v naziv lahko vrednoti in točkuje, ko je uspešno končano, in le enkrat.

(3)

Strokovni delavec, pomočnik direktorja oziroma direktor, ki je pridobil naziv, lahko pri naslednjem napredovanju uveljavlja nadaljnje izobraževanje in usposabljanje iz prvega odstavka tega člena, ki ga je opravil po vložitvi predloga za napredovanje, na podlagi katerega je pridobil naziv.

(4)

Nadaljnje izobraževanje in usposabljanje se vrednoti in točkuje v skladu s prejšnjim ali tem členom tega pravilnika, in sicer glede na to, na katerem področju je bil strokovni delavec, pomočnik direktorja oziroma direktor zaposlen v času, ko je bilo nadaljnje izobraževanje in usposabljanje uspešno končano.

V. DODATNO STROKOVNO DELO

19. člen

(dodatno strokovno delo v vzgoji in izobraževanju)

(1)

Dodatno strokovno delo v vzgoji in izobraževanju v skladu s tem pravilnikom mora biti povezano z vzgojno-izobraževalnim delom strokovnega delavca, pomočnika ravnatelja, ravnatelja ali direktorja.

Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive

Časovnica