TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Revizija se zavrže.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Odgovor na izpostavljeno vprašanje izhaja že iz besedila prvega, drugega in četrtega odstavka 43. člena ZUP in iz ustaljene sodne prakse. Stranski udeleženec v upravnem postopku svoje pravne koristi varuje tako, da opozarja na izpolnitev zakonskih pogojev za izdajo upravnega akta, ki se nanašajo na njegov pravni položaj in zaradi kršitve katerih bi bil ta lahko prizadet. To pomeni, da je materialni predpis tisti, ki določa, ali ima kdo kakšno pravno korist (interes) v upravni zadevi, o kateri se odloča v upravnem postopku. Osebne koristi vodij raziskovalnih projektov pa očitno ne temeljijo na materialnopravnih predpisih, ki so podlaga za odločanje v tej upravni zadevi, v kateri gre za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev prijaviteljevega programa (ki je stranka v postopku) za pridobitev sredstev na podlagi javnega poziva in za pravico do enakopravnega obravnavanja vseh zainteresiranih subjektov, ki so se nanj prijavili. Očitno je torej, da izvajalci prijavljenih programov (vključno z njihovimi vodji) z zatrjevanjem svojih osebnih materialnih koristi in možnostjo raziskovalnih dosežkov, ki naj bi jih omogočilo izvajanje konkretnega programa, na takšni pravni podlagi v tej upravni zadevi ne morejo uspešno izkaz(ov)ati obstoja svoje pravne koristi.